|
(28.08.2008) 20. avgusta 2008 so najvišji predstavniki stranke Zelenih iz nemških zveznih dežel Bavarska in Baden-Württemberg ter avstrijskih dežel Vorarlberg in Tirolska na srečanju na vrhu razpravljali o skupnih ključnih točkah čezmejne alpske politike. Več o tem
(28.08.2008) Prejšnji teden so ob vznožju vrha Dufour na pogorju Monte Rosa nad švicarskim Zermattom začeli graditi novo planinsko kočo. Novi objekt Švicarske planinske zveze, ki ga bodo postavili ob 150-letnici švicarske Zvezne tehniške visoke šole v Zürichu, bo podoben lesketajočemu se gorskemu kristalu. Več o tem
|
6th European Conference on Ecological Restoration
08.-12.09.2008, Gent/Belgija Več o tem
22.-25.10.2008, Dunaj/A Več o tem
|
|

Leto izida: 2008
Marčevska izdaja dvojezične revije La revue de géographie/Journal of alpine research se tokrat posveča pregradam in njihovim novim izzivom v gorah. Predstavljeni sta dve plati vodne energije, ki je bila v okviru deklaracije Beijing Declaration on Renewable Energy for Sustainable Development iz leta 2005 prvič uradno uvrščena k obnovljivim virom energije. Po eni strani je vodna energija nesporno obnovljivi vir, ki ne povzroča toplogrednih plinov, poleg tega predstavlja tudi simbol napredka, nadvlade nad naravo in politične moči. Po drugi strani pa v zadnjih letih gradnjo pregrad spremlja dvom. Vzrok je preseljevanje pretežno revnejših plasti prebivalstva oziroma dejstvo, da je tok polovice glavnih rek po celem svetu pretrgan s pregradami. Časopis obravnava ekološke in socialne vplive, ki jih imajo tovrstni objekti na alpski prostor. Več o tem
|
|
alpMedia
Še ne poznate alpMedie? Informacije o alpMedii si lahko preberete tukaj.
Newsletter
Za naročilo e-novic alpMedia kliknite tukaj.
Saj ni res, pa je! O nenavadnem in nesmiselnem
(14.08.2008) ...O tem, da je treba varnost v avtomobilskem predoru Fréjus med Francijo in Italijo izboljšati, so se po katastrofalnem požaru, ki je predor prizadel leta 2005, strinjali vsi, a nekateri so želeli zgraditi še drugo cev predora, drugi pa so se zavzemali za gradnjo varnostne cevi premera 4,2 m, ki bi jo uporabljala reševalna vozila. Končno so se dogovorili o gradnji "reševalnega rova" premera 8,2 m. Več o tem
|