Od morskega dna do 2864 metrov: kako nastane gora?

Izšla je prva epizoda podcasta Gore v nas*. Vsaka epizoda serije se posveti enemu vprašanju. Odgovorov nanj ne podajajo alpinisti, temveč geologi, geografi, arheologi, etnologi, fiziologi in zgodovinarji, ki goro poznajo vsak s svoje strani. Pogovor zato ne teče kot klasičen intervju, ampak kot srečanje dveh radovednežev za mizo: eden ve, kaj so si ljudje skozi stoletja mislili o gorah, drugi pa, kaj gora v resnici je. Serija se sprašuje, kaj gora v svojem bistvu je, preden postane cilj, izziv ali spomin.



Želite izvedeti več o CIPRE? Kliknite tukaj!

Več novic

Okolje odgovarja na pritiske - v Kamniku z vodo
Okolje odgovarja na pritiske - v Kamniku z vodo
Velika planina, edinstveno območje naravne in kulturne dediščine, je priča velikemu turističnemu pritisku in nenadzorovanemu razvoju prostora. Kakovost okolja in narave že kažeta posledice. Člani Jamarskega kluba Kamnik že več let opozarjajo na slabe rezultate meritev kakovosti Kamniške Bistrice. Vemo, da se vanjo dolvodno izlivajo tudi potoki, ki se napajajo s podzemno vodo z Velikoplaninske planote. Septembra so občani, ki so priključeni na vodovodni sistem Kamniška Bistrica, Palovče in Velika Lašna, prejeli novico, da morajo vodo za prehrambene namene prekuhavati. Ne glede na obremenjenost okolja in posledično slabe rezultate meritev ustreznosti voda pa pristojni načrtujejo še nadaljnje povečanje turističnega obiska in posege v to ranljivo okolje. Občina namreč pravi, da je voda kakovostna.
Hoja je samoumevna. Dobri pogoji zanjo pa ne.
Hoja je samoumevna. Dobri pogoji zanjo pa ne.
Hoja je najbolj naraven način premikanja in temeljna prometna praksa, a ostaja prav zaradi svoje preprostosti in nezahtevnosti pri urejanju prostora in prometa pogosto prezrta. Čeprav koristi zdravju in okolju ter zvišuje kakovosti življenja, marsikje še vedno ne zagotavljamo dovolj dobrih pogojev, ki bi hojo omogočali, jo osmišljali in spodbujali. To se še posebej očitno kaže na šolskih poteh.
“Naj bo vsak semafor brez for!”
“Naj bo vsak semafor brez for!”
Ljubljana, Maribor, 22. 10. 2026 – Člani Koalicije za trajnostno prometno politiko v okviru kampanje “Semafor brez for” opozarjajo na semaforje v Ljubljani, Mariboru, Kranju, Velenju in drugih krajih, ki pešce in kolesarje po nepotrebnem silijo v čakanje in tveganje. Zelena luč se prižge šele po pritisku na tipko, čakalni čas je dolg, čas za prečkanje prekratek, vozila pa dobijo zeleno prej kot pešci in kolesarji. Tovrstne prakse so številna mesta v tujini že opustila.
Za učinkovito ukrepanje se moramo poenotiti, da je čist zrak prioriteta
Za učinkovito ukrepanje se moramo poenotiti, da je čist zrak prioriteta
Škofja Loka, 9. oktober 2026 – V Sloveniji imamo problem z onesnaženim zrakom z delci. Ogrevanje hiš s starimi pečmi, nekakovostnimi gorivi in nepravilnim kurjenjem bistveno prispeva k onesnaženosti zraka tako v mestih kot na podeželju. Reševanje problematike zahteva aktivacijo lokalne ravni v sodelovanju z državnimi inštitucijami, kot so ministrstva in Eko sklad. To je bilo eno ključnih sporočil strokovnega posveta »Delci iz dimnika – kako skrbeti za kakovost zraka na lokalni ravni?«, ki sta ga organizirala Focus, društvo za sonaraven razvoj in CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp, v sodelovanju z Občino Škofja Loka.

Prireditve

  • 2026-10-12T09:00:00+02:00
  • 2026-12-05T10:00:00+01:00
  • Spletno: Zoom
12.10.2026 - 05.12.2026
Spletno izobraževanje za mobilnostne koordinatorje Spletno: Zoom

Dejavnosti in projekti

AfterAlpineIce
AfterAlpineIce
Kako izgledajo Alpe brez ledu in ledenikov? Podnebna kriza pospešuje umikanje ledenikov in temeljito spreminja alpski prostor. Kar se na prvi pogled zdi kot sprememba krajinske podobe, ima daljnosežne posledice: ekosistemi in vodni krogi izgubljajo ravnovesje, spreminja se razvoj tal in lokalno podnebje, naravni procesi v visokogorju pa so trajno prizadeti.
WISER
WISER
Alpe razpolagajo z raznovrstnimi naravnimi viri in dolgo tradicijo predelave naravnih vlaken, kot so volna, konoplja, lan in svila. Kljub temu velik del tega potenciala danes ostaja neizkoriščen: regionalne predelovalne strukture so deloma izginile, tradicionalno znanje se izgublja, dodana vrednost pa se pogosto ustvarja zunaj alpskega prostora. Hkrati narašča potreba po trajnostnih in krožnih alternativah v tekstilni industriji.
RE-PEAT-it!
RE-PEAT-it!
Barja opravljajo pomembne funkcije za alpski ekosistem, vendar jih ogrožajo odvodnjavanje, intenzivna raba in podnebna kriza. Projekt RE-PEAT-it! krepi znanje, sodelovanje in zmožnost ukrepanja na področju barij v alpskem prostoru.