Novice
-
Nov dosje alpMedie o umetnem zasneževanju
V Alpah je vedno več smučarskih prog, ki so opremljene s sistemom za umetno zasneževanje. Stališča, ki jih o tej problematiki zastopajo naravovarstveni in turistični krogi, si pogosto nasprotujejo. CIPRA je v zvezi s tem na spletnih straneh informacijske službe alpMedia v že preizkušeni obliki objavila nov dosje z naslovom "Umetno zasneževanje v alpskem prostoru" in v njem zbrala informacije s tega področja. Osnovni dokument dopolnjujejo številne novice, navedbe spletnih povezav ter podatki o publikacijah in prireditvah.
-
Hiše brez ogrevanja? Prava malenkost!
Že Sokrat naj bi dejal, da je v idealni hiši pozimi toplo, poleti pa hladno. Da je to v današnjem času uresničljivo tudi brez uporabe klasičnih sistemov za ogrevanje, dokazuje pričujoča publikacija CIPRE International, ki prikazuje prednosti uporabe domačega lesa kot goriva in gradbenega materiala.
-
Bavarska smučišča - zimska pravljica?
Na avstrijske sosede so upravljavci bavarskih žičnic doslej pogledovali z zavistjo: medtem ko so domače smučarske proge pozimi največkrat ostajale brez snega, je njihova konkurenca smučarske proge umetno zasnežila in tako svojim gostom omogočila smučanje.
-
Ekološka mobilnost v dolini Valée de la Clarée/F
Obremenjevanje okolja s hrupom, onesnaževanje zraka, uničevanje krajinske podobe, nezadovoljni turisti, izletniki in prebivalci: vse to so posledice prekomernih poletnih obremenitev s turističnim prometom v dolini Vallée de la Clarée v francoskem visokogorju.
-
Nov spletni portal o energijsko učinkovitih hišah na območju Alp
Že Sokrat naj bi dejal, da je v idealni hiši pozimi toplo, poleti pa hladno. Da je to uresničljivo v današnjem času tudi brez uporabe klasičnih sistemov za ogrevanje, dokazuje novi spletni portal CIPRE-International www.climalp.info . Tu se lahko seznanimo tudi s prednostmi, ki jih prinaša uporaba domačega lesa kot goriva ali gradbenega materiala. Ekološko in energijsko nekakovostne hiše, ki se gradijo danes, bodo na porabo energije in obremenjevanje podnebja vplivale še dolga desetletja.
-
Promet tovornih vozil prek Brennerja narašča
Leta 2004 je bilo število tovornih vozil v spremljanem kombiniranem transportu (na t.i. potujoči avtocesti) prek brennerskega prelaza za polovico manjše kot v prejšnjem letu. Medtem ko je bilo leta 2003 na železniške vagone naloženo še 140.000 tovornih vozil, jih je bilo letošnje leto le še 60.000. Povprečno se je mesečno število tovornjakov na cestah povečalo za 20% (podatki so za obdobje od januarja do oktobra). Razlog za ta porast moramo iskati v ukinitvi sistema ekotočk v Avstriji, zaradi katerega je bil tranzit zlasti tovornjakov z visokim izpustom škodljivih snovi v okolje doslej zelo drag in je spodbujal preusmerjanje tovornega prometa na železnico.
-
Via Alpina naj bi postala bolj znana
Alpska planinska transverzala Via Alpina naj bi v naslednjih letih pridobila na pomenu, kar bi prispevalo k trajnostnemu razvoju gorskih območij. Prva faza projekta, v kateri je bila organizirana mreža poti, je sedaj zaključena, sledila pa ji bo druga faza, v kateri naj bi stopnjo njene poznanosti povečali z marketinškimi strategijami. Poleg tega bo treba razvijati in izboljšati turistično ponudbo vzdolž poti ter med seboj povezati lokalne akterje.
-
S slušalkami v ušesih - interaktivni gorski muzej na Škotskem
Če se bodo uresničile želje dveh škotskih turističnih uradov, bo mogoče naravo Škotskega višavja v prihodnje raziskovati s pomočjo manjšega prenosnega računalnika. Gora Schiehallion se bo spremenila v prvi gorski muzej, v okolici kraja Helmsdale bodo urejene tematske poti, na katerih bodo obiskovalci lahko izvedeli, kakšni so bili časi, ko so na Škotskem še izpirali zlato. Naprave v velikosti razglednice so opremljene s sistemom GPS kot pri avtomobilih, uporabljale pa se bodo kot zvočni vodič, ki jih poznamo iz muzejev.
-
Bavarski parlament omilil smernice za snežne topove
Kot je kljub nasprotovanju opozicije sklenil bavarski deželni parlament, bo na Bavarskem v prihodnje dovoljeno daljše obratovanje snežnih topov. Snežni topovi bodo tako lahko delovali od srede novembra do konca marca, medtem ko je bilo to doslej možno le od decembra do februarja.
-
Kjotski protokol ratificirali v vseh alpskih državah
3. decembra 2004 je Kjotski protokol ratificiral tudi Lihtenštajn, kar pomeni, da so se h količinskemu zmanjševanju emisij toplogrednih plinov v ciljnem obdobju 2008-2012 glede na raven iz leta 1990 zavezale vse alpske države.
Instagram
LinkedIn