Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Evrovinjeta

(c) italo losero_flickr

Seznanitev prometnih in okoljskih ministrov držav članic z zahtevami CIPRE

Evrovinjeta mimo varstva Alp

Na ravni EU že leta potekajo pogajanja o problematiki tranzitnega prometa in onesnaževanja okolja, ki ga ta povzroča, kar naj bi uredila direktiva o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila. Leta 1993 sprejeti akt, imenovan tudi direktiva o evrovinjeti (Eurovignette Directive), predvideva prostovoljno pobiranje pristojbin (cestnin) za tovorna vozila na avtocestah. Namen je seveda dober: tovorna vozila morajo prevzeti kritje določenega dela infrastrukturnih stroškov. A ker to ni dovolj, je nujna reforma omenjenega akta, ki mora postati pravno zavezujoč, njegovo učinkovitost pa je treba še okrepiti. CIPRA se je v razpravo o tem vprašanju vključila v korist okolja in ljudi, ki živijo ob tranzitnih poteh.

Vožnje tovornih vozil so prepoceni

Že v sklopu prve reforme direktive o evrovinjeti leta 1999 se je pojavila pomembna zahteva[1] po dodatnem zaračunavanju pristojbin za okoljske stroške v smislu nadomestila škode, ki jo človeku in okolju povzroča težki tovorni promet. Žal brez uspeha in tako se zunanji stroški še danes ne zaračunavajo, čeprav je bilo besedilo direktive vnovič predelano leta 2006. O realnosti stroškov v primerjavi z drugimi načini prevoza (npr. železnica) tako ni mogoče govoriti, vožnje tovornjakov so že vrsto let prepoceni. Sporna je tudi omejitev zaračunavanja pristojbin na vozila z največjo dovoljeno skupno maso nad 12 ton, kar je povzročilo, da so špediterska podjetja začela v večji meri uporabljati manjše tovornjake, s tem pa še povečala onesnaževanje okolja.

Parlament EU v želji po določitvi zavezujočih pravil

Komisija EU je maja 2017 predložila osnutek revidiranega besedila, ki že upošteva zaračunavanje zunanjih stroškov in omejitev mase vozil znižuje na 3,5 t. Evropski parlament je sredi leta 2018 osnutek dopolnil. Ta danes predvideva obvezen prehod na sisteme cestninjenja, ki temeljijo na dejansko prevoženih kilometrih. Višina pristojbine bi se razlikovala glede na razvrstitev tovornega vozila v določen emisijski razred onesnaževanja z izpusti CO2. A od tega trenutka dalje čakamo, da svoje stališče zavzamejo tudi države članice. Prometni ministri držav članic do konca leta 2019 niso uspeli doseči skupnega dogovora. Nemčija nasprotuje predvsem zniževanju omejitev pri največjih dovoljenih masah, Italija in Nizozemska pa ocenjujeta, da je višina pribitkov oz. dodatnih pristojbin za zunanje stroške, kot so stroški onesnaževanja zraka in obremenitev s hrupom zaradi prometa, previsoka.

Naslednja pogajanja bodo sredi junija 2020. Če bodo prometni ministri uspeli skleniti dogovor, se bo treba glede skupnega besedila zediniti s parlamentom in komisijo.

CIPRA zahteva upoštevanje nujno potrebnega varstva Alp v tranzitnem prometu  

Da bi se na območju Alp upoštevali interesi ljudi in narave in da bi spodbudili dejansko uresničevanje varstva Alp ob tranzitnih oseh, so organizacije, zbrane okoli CIPRE, konec aprila 2020 pripravile splošne zahteve glede tranzitnega prometa, zdaj pa želijo svoje specifične zahteve glede izboljšanja učinkovitosti direktive o cestninjenju posredovati ministrom, ki so v posameznih alpskih državah pristojni za okolje, promet in zdravje.

CIPRA v vlogi krovnega združenja več kot 100 organizacij, ki se zavzemajo za upoštevanje interesov okolja in varstva narave ter spodbujajo trajnostni razvoj, revizijo direktive o cestninjenju tovornih vozil načelno podpira, saj bo tako v prihodnje vendarle mogoče zmanjšati cestni promet in doseči cilj podnebne nevtralnosti. Prav tako pozdravlja pobudo, da bi skupna pravila veljala za težka tovorna vozila nad 3,5 t.

CIPRA opozarja tudi na to, da se je osem pogodbenic Alpske konvencije, tudi Nemčija in Italija, že pred več kot dvema desetletjema zavezalo k spoštovanju določil omenjene direktive. V preambuli prometnega protokola so se tako pogodbenice izrecno zavezale k zmanjšanju prometa, v 1. členu k razvoju področja prometa z upoštevanjem načela preventive, preprečevanja in povzročitelja, v 3. členu pa, da je treba povečati rentabilnost prometa in internalizirati zunanje stroške.“ Kar je torej predmet sedanjih vročih razprav, bi morala za nekatere države članice EU že zdavnaj biti obveznost.

CIPRA zato ocenjuje, da je za večjo učinkovitost direktive ključnega pomena izpolnitev naslednjih treh zahtev:

1.    Direktiva mora kot podlaga za izračunavanje pristojbin upoštevati vse zunanje stroške.
                                                                                               
2.    Vztrajati je treba pri predvideni dopustnosti uvedbe pribitkov k cestnini, ki na občutljivih območjih, kot so Alpe ali regije z največjo gostoto prebivalstva, spodbujajo preusmeritev tranzitnega prometa s cest na železnico.
 
3.    Cestnina se obračunava glede na število prevoženih kilometrov.  

Švicarska realnost v zadnjih 20 letih

Kako pomembna je cestnina za tovorna vozila, ki temelji na dejanskem številu prevoženih kilometrov, se je pokazalo na alpskem območju zunaj EU. V Švici in Lihtenštajnu se je od leta 1985 plačevala pavšalna uporabnina avtocest, vendar je do spremembe prišlo zaradi napredne referendumske odločitve, na podlagi katere je bil leta 1994 v ustavo zapisan dodaten člen, ki daje prednost varstvu Alp pred tranzitnim prometom (t. i. alpska iniciativa). Leta 1998 je bil za namen izvrševanja novega člena sprejet zakon in namesto pavšalne cestnine se od leta 2001 zaračunava posebna dajatev, t. i. trošarina za težka tovorna vozila (LSVA), ki velja na vseh cestah za vsa tovorna vozila, katerih dovoljena skupna masa presega 3,5 t, upoštevata pa se tudi okoljevarstvena stopnja, v katero so vozila uvrščena, in prevožena razdalja. Čeprav LSVA trenutno pokriva šele tretjino zunanjih stroškov, vendarle prispeva k preusmeritvi prevoza blaga s ceste na železnico – število čezalpskih voženj tovornih vozil se je namreč od leta 2001 s približno 1,4 mio. zmanjšalo na 941.000 (2018) ali za 33 %.

 

Viri:

Več o švicarski pristojbini za promet težkih tovornih vozil: https://de.wikipedia.org/wiki/Schwerverkehrsabgabe_(Schweiz) (de)

Potek razprave v zvezi z direktivo o evrovinjeti (Deutsche Verkehrszeitung, 3. 12.19): https://www.dvz.de/rubriken/politik/detail/news/eu-verkehrsminister-weiter-uneinig-ueber-wegekostenrichtlinie.html (de)

O internalizaciji zunanjih stroškov v Švici (dokument zgoraj, gl. graf na str. 12): https://www.are.admin.ch/are/de/home/verkehr-und-infrastruktur/grundlagen-und-daten/kosten-und-nutzen-des-verkehrs.html (de)


[1]V zeleni knjigi o pravičnih in učinkovitih cenah v prometu iz leta 1995, v beli knjigi o oblikovanju cen iz leta 1998 in tudi v beli knjigi EU o evropski prometni politiki do leta 2010

shranjeno pod: ,