Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

V žarišču: tranzitni promet

Prometne obremenitve okolja in ljudi v ozkih alpskih dolinah zaradi tranzitnega prometa so postale ključni sestavni del evropske prometne politike in to ne velja le za brennerski prelaz. Ta je danes žarišče dramatične rasti števila tovornjakov na cestah in krepitve onesnaževanja zraka, lokalni prebivalci pa so izpostavljeni stalnim prometnim zastojem in obremenitvam s hrupom, tudi zaradi trenda naraščanja števila tovornih vlakov.

Od skupno 53,8 mio. ton blaga, kolikor ga je bilo v letu 2018 prepeljanega prek brennerske tranzitne osi, je bilo po čezalpskih cestah prepeljano kar 72 % blaga. Medtem ko v Švici že beležijo upadanje števila tovornih vozil, kar gre pripisati visoki trošarini za težka tovorna vozila (cestnina) in odprtju novega, najdaljšega železniškega predora na svetu pod gotthardskim masivom, se alpske doline v severni Italiji in Franciji na prelazih Mont Cenis/Fréjus v cestnem prometu soočajo s prekomernimi prometnimi obremenitvami. V Švici je bilo od skupno 39,6 mio. ton (2018) blaga po čezalpskih cestah prepeljanih le še 30 %, v Franciji pa od skupaj 24,7 mio. ton 86 %. Ob vzhodnem alpskem grebenu, med Venetom in Vzhodno Tirolsko, predstavlja nevarnost še ena tranzitna avtocesta – A 27 oz. Alemagna. In kolikor več kitajskega tovora bo v prihodnje priplulo v severnoitalijanska pristanišča, toliko bolj se bo ta problematika zaostrovala.

Zahteve CIPRE: zmanjšanje tranzitnega prometa na območju Alp je nujno potrebno

Nacionalna predstavništva in regionalno predstavništvo CIPRE so na skupščini delegatov oktobra 2019 v Altdorfu in konec aprila 2020 sprejeli naslednje ukrepe, ki so podlaga za izvajanje njihovih aktivnosti v politiki tranzitnega prometa.

  • Tranzitne prometne tokove v alpskem prostoru je treba omejiti, bolje upravljati in preusmeriti na okolju prijaznejše prevozne poti.

-      Gradnji novih čezalpskih tranzitnih cest višjega reda se je treba odpovedati[1].
-      Nujno potrebna sta uravnavanje in zmanjšanje obsega cestnega prometa po tranzitnih poteh.
-    Na področju prevoza tovora se za vsak alpski prelaz določi največje še dopustno število voženj s težkimi tovornjaki na posamezno leto[2]. Preveri se trgovanje s temi kontingenti (Alpska tranzitna borza).
-      Zlasti v sektorju cestnega tranzitnega prometa je treba obremenitve tranzitnih poti preprečiti z vzpostavitvijo t. i. strategije najučinkovitejših poti[3].
-      Izogibati se je treba prevozom, ki niso nujni (npr. vožnje praznih tovornjakov).
-      Države so pozvane, da z uporabo ustrezne železniške infrastrukture (železniške tovorne postaje, železniške proge za dostop, širitev obstoječih povezav ipd.) omogočijo vzpostavitev evropskega železniškega omrežja za konkurenčen tovorni promet.
-      Prevoz nevarnega blaga mora potekati po železnici.
-      Tovorni promet ne sme povzročati novih obremenitev prebivalstva s hrupom (emisije hrupa). Zlasti v ozkih alpskih dolinah, kjer je zaradi topografskih danosti terena značilno obsežno širjenje hrupa v okolje, smejo biti zlasti v železniškem prometu v uporabi le najsodobnejši vozni parki, za katere je značilna nizka raven zvočnih emisij.

  • V celotnem, tj. železniškem in cestnem, čezalpskem tranzitnem prometu je treba doseči ničelno stopnjo emisij CO2, saj bo tako mogoče v okviru vseevropskih prizadevanj do leta 2050 doseči podnebno nevtralnost[4].
  • Upoštevanje mejnih vrednosti EU za onesnaževala (NOx, trdni delci, hrup itd.) na tranzitnih cestah in v alpskih urbanih aglomeracijah mora biti zagotovljeno v vseh okoliščinah.
  • Na območju veljavnosti Alpske konvencije se najvišja dovoljena hitrost omeji na 100 km/h na cestah, ki imajo ločeni smerni vozišči z najmanj po dvema prometnima pasovoma, sicer pa na 80 km/h.
  • Na območju veljavnosti Alpske konvencije je treba uvesti splošno prepoved prehitevanja tovornih vozil, pri čemer ta velja za tovorna vozila na cestah, ki imajo ločeni smerni vozišči s po dvema prometnima pasovoma.

 

Vir:

Angaben über die Gütermengen im Alpentransit (Umwelt-,Verkehrs-,Energie- und Kommunikationsministerium der Schweiz, 2019):

https://www.uvek.admin.ch/uvek/de/home/verkehr/verkehrsverlagerung.html



[1] Skladno s prvim odstavkom 11. člena Protokola o izvajanju Alpske konvencije na področju prometa: »Pogodbenice se odpovedujejo gradnji novih cest višjega reda za čezalpski promet.« V 2. členu protokola je čezalpski promet opredeljen kot »promet s ciljem in izvorom zunaj alpskega prostora«, ceste višjega reda pa kot »vse avtoceste in večpasovne, izvennivojske ali po učinkovitosti prometa podobne ceste..

[2] Natančneje je treba preučiti, katera regulacijska enota bi bila najbolj smiselna (število voženj s težkimi tovornimi vozili ali netoton), saj iz te izhajajo različni usmerjevalni učinki.

[3] Strategija najboljših poti = najkrajša pot = izogibanje obvozom zaradi stroškovne učinkovitosti, s tem pa tudi nepotrebnim emisijam CO2, hrupa in onesnaževal zraka.

[4] Čist planet za vse – evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo, Bruselj, 28. 11. 2018, 2. člen: Cilj te dolgoročne strategije je potrditi zavezo Evrope, da prevzame vodilno vlogo v globalnih podnebnih ukrepih, in predstaviti vizijo, ki lahko s socialno pravičnim prehodom na stroškovno učinkovit način do leta 2050 doseže ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov.
(https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX:52018DC0773 )