Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Stališča

Alpska pokrajina ni obnovljiva!

(c) CIPRA International, Michael Gams

Pokrajina je za obravnavo socialnih in političnih vprašanj bistvena. CIPRA jih je raziskovala v okviru alpske ključne teme Pokrajina v letih 2019-2020. Zaključek ključne teme je pričujoče stališče, ki je bilo pripravljeno v širokem in participativnem procesu, v katerem so sodelovali predstavniki CIPRE, mladi alpski prebivalci in strokovnjaki iz vseh alpskih držav.

Današnja alpska pokrajina je rezultat tesne povezanosti med antropogenimi dejavnostmi in naravnimi razvojnimi trendi. Kar danes označujemo za pokrajino, je posledica raznovrstnega medsebojnega vplivanja ekoloških, socialnih in kulturnih dejavnikov. CIPRA pokrajine ne razume le v geografskem smislu, ampak tudi kot družbeno in kulturno zaznamovano, individualno in kolektivno zaznavanje okolja. Pokrajino je razumeti kot rezultat družbenega delovanja in zaznavanja, ki je v vzajemnem odnosu s tistimi, ki delujejo in ki zaznavajo. Izhajajoč iz tega, se pojem pokrajine nanaša na Evropsko konvencijo o krajini.

Poleg tega pokrajina deluje kot posrednica fizične izkušnje. Ta ni nekaj ekskluzivnega, temveč je vsakomur na voljo. Uporabniki pokrajine niso nujno njeni lastniki. Pokrajina je tudi kulturna dediščina, manifestacija kolektivne zgodovine. Prav tako pokrajina varuje življenjski prostor in zagotavlja življenjsko pomembne vire, tako imenovane ekosistemske storitve. Pokrajina je tako nepogrešljiva za spodbujanje in varovanje biotske raznovrstnosti.

V svoji strukturi pričujoči dokument prevzema heterogeno mozaično strukturo (alpskih) pokrajin in prikazuje zahteve, na podlagi katerih je mogoče razumeti in ohraniti glavne značilnosti tega pokrajinskega mozaika. Za pristop CIPRE k obravnavi pokrajine je značilno upoštevanje obeh načel: pokrajine v smislu skupnega (commons) in pokrajine kot predmeta izpogajanj (2. poglavje). Na razumevanje specifičnih oblik rabe pokrajine, ki še posebno zaznamujejo pokrajino, se nanaša naslednjih pet zahtev (3. poglavje): prometno nedostopne in neposeljene pokrajine (3.1), kmetijstvo (3.2), energija (3.3), prosti čas (3.4) in urbanizacija (3.5). Ravno pri obravnavanju prometno nedostopnih in neposeljenih pokrajin je opazna velika odgovornost  alpske družbe, saj danes v Evropi na take pokrajine le še redko naletimo. Za vsako od petih stališč so opisani trendi in zahteve, kot jih vidi CIPRA. Iz tega izhajajoče zahteve pa kažejo pot k trajnostnemu razvoju Alp.

Podrobnosti najdete v PDF-ju: