V zadnjih letih je na območju Alp nastalo kar nekaj pomembnih mrež. Ustanovljene so bile inštitucije, za katere je značilno zavzeto in prizadevno delovanje, denimo Mreža zavarovanih območij v Alpah (ALPARC), Omrežje občin „Povezanost v Alpah“, Mednarodni znanstveni odbor za raziskovanje Alp (ISCAR) ali društvo Alpsko mesto leta. Kljub temu je, gledano v celoti, uresničevanje Alpske konvencije na ravni alpskih držav nezadovoljivo. Zato CIPRA kot kritična opazovalka ter glasnica varstva in trajnostnega razvoja v Alpah kakor tudi iniciatorka  Alpske konvencije od pogodbenic vnovič zahteva povsem konkretna dejanja: da bi bilo mogoče vidno okrepiti izvajanje Alpske konvencije v praksi, morajo te države občutno povečati svojo finančno podporo.

Istočasno se je začel premikati tudi vlak, ki pelje v smeri proti alpski makroregiji in ga seveda nihče od pomembnih deležnikov ne želi zamuditi (gl. uokvirjeno besedilo). A vprašanje je, kam pravzaprav pelje ta vlak, kdo določa njegovo hitrost in kolikšna je cena vozovnice? Številna vprašanja so še vedno brez odgovorov in treba jih bo pojasniti. CIPRA je o teh vprašanjih že zavzela stališče: makroregionalno strategijo za Alpe ocenjuje kot priložnost za ozaveščanje preostalih delov Evrope o temah, ki so značilne za alpski prostor.

Merilo je Alpska konvencija
Uresničevanje Alpske konvencije, ki bo vodilo v alpsko makroregijo, je treba okrepiti. Vse, kar je bilo doseženo s to edinstveno mednarodno pogodbo, je treba upoštevati v smislu minimalnega standarda na področju varstva in trajnostnega razvoja tudi v razširjeni alpski regiji. CIPRA poleg tega ocenjuje, da je treba kot pomembne partnerje v pripravo in izvajanje prihodnje makroregionalne strategije za Alpe nujno vključiti deležnike, organizacije in ustanove ter občine, mesta in regije, ki ležijo na območju veljavnosti Alpske konvencije. To je sporočilo, ki ga CIPRA namenja ministrom Alpske konvencije – ti se bodo srečali prve dni septembra na XII. Alpski konferenci v švicarskem Poschiavu.
Osrednje teme za uveljavljanje trajnostnega razvoja alpske regije in makroregionalno strategijo so po mnenju CIPRE proizvodnja in distribucija energije, čezalpski promet in trajnostna mobilnost, trajnostno ravnanje z naravnimi viri, kot sta voda in biotska raznovrstnost, sonaravni in trajnostni turizem ter problematika mlajše in starejše generacije.

Novo razmerje moči?
Da bi bile rešitve za trajnostno življenje v alpskih občinah in mestih ustvarjalne, je treba postaviti temelje za novo ozaveščenost o tem, da so Alpe in metropole z alpskega obrobja pri reševanju osrednjih tem med seboj tesno povezane. Potrebujemo torej novo solidarnost med sodelujočimi deležniki v alpskem loku in metropolami. In za tako solidarnost se zavzema CIPRA.
Vključevanje vplivnih metropol, kot so denimo Ljubljana, Mün¬chen, Dunaj, Milano, Lyon in Zürich, v ta proces je gotovo velik izziv in bi lahko sprožil nova razmerja moči in procese odločanja. V vsakem primeru pa bo treba pri tem upoštevati tudi rezultate, ki jih bo prinesla ocena Evropske unije o dveh obstoječih makroregionalnih strategijah: to sta Baltska strategija in Podonavska strategija.


Za vprašanja vam je na voljo:
Bruno Stephan Walder, direktor CIPRA International
+41 78 844 19 53, E-naslov

Barbara Wülser, predstavnica za odnose z javnostmi CIPRA International
Tel. +423 237 53 11, E-naslov