Okrogla miza, ki je potekala v četrtek, 8. 8. ob 19. uri v Kranjski Gori, je privabila več kot 50 ljudi, poleg udeležencev akcije Ogenj v Alpah tudi lokalne deležnike in zainteresirano javnost.

Z okroglo mizo so udeleženci soočili stališča glede razvoja pokrajine v Kranjski Gori s poudarkom na vitranškem grebenu. Gre za območje, kjer je že obratovala enosedežna žičnica na Vitranc, ki pa v zadnjih desetletjih zaradi zastarelosti stoji. Vitranc, ki je za Kranjsko Goro izrednega pomena tako na simbolni ravni kot tudi za razvoj turizma, ima nenadomestljivo vlogo za ohranjanje divjega petelina, saj predstavlja habitat tej ogroženi in zaščiteni vrsti, poleg tega pa območje meji na Triglavski narodni parka in območje Natura 2000.

Gostje okrogle mize so poudarili, da ima Kranjska Gora že več kot 100-letno turistično tradicijo, ki zaznamuje razvoj kraja in pokrajine. Ohranjanje naravnih danosti ter kvalitetno življenje krajanov je tako vizija občine kot turizma Kranjska Gora ter želja lokalnega prebivalstva. Po izboru lokalnega prebivalstva so namreč najbolj zaželeni projekti v naslednjih 5-letih vrtec, trgovina ter gondola na Vitranc. Potrebno je poudariti, da le 37 % prebivalstva Kranjske Gore živi in dela v kraju, prav tako so med večjimi turističnimi nastanitvenimi objekti le redki v lasti lokalnega prebivalstva.

Investicije, kot je vitranška sedežnica, v naslednjih 40-letih prinašajo poleg dodatnih delovnih mest in  obogatene turistične ponudbe tudi spremenjeno pokrajino, povečan turistični obisk in po mnenju strokovnjakov skoraj zagotovo tudi izgubo zaščitene in ogrožene vrste, divjega petelina. Kakšno turistično ponudbo (in torej kakšna delovna mesta) pravzaprav investitor načrtuje, nam ni uspelo izvedeti.

Zato je pri načrtovanju tovrstnih investicij ključna transparentnost investicije – tako finančno, vsebinsko kot prostorsko, ter upoštevanje mnenja naravovarstvene stroke.

Tako Klavdija Gomboc (predstavnica občine Kranjska Gora) kot Blaž Veber (direktor Turizma Kranjska Gora) sta poudarila, da tako z vidika turizma kot lokalnega prebivalstva poleg turističnega razvoj varstvo narave ostaja zaveza Kranjske Gore. Le ohranjena narava omogoča razvoj turizma, vendar pa so nadaljnje investicije v turizem nujne, zlasti žičnica na Vitranc. Žičnica bi poleg obogatitve poletne ponudbe po navedbah Strategije razvoja turizma v Kranjski Gori (2015–2025) prinesla tudi večjo stabilnost v zimski sezoni. Žal razvoj zimske ponudbe na Vitrancu ne predstavlja koraka proti prilagajanju na podnebne spremembe, temveč zamujanje priložnosti za drugačen, trajnosten in domišljen razvoj kraja, meni Špela Berlot, direktorica CIPRE Slovenija. Investicija v sedežnico na Vitranc lahko destinaciji obogati ali osiromaši, zato je ključno transparetno komuniciranje investitorja RTC Kranjska Gora o načrtih na vitranškem grebenu in sobivanje z divjim petelinom razumeti kot priložnost za razvoj naravovarstvene turistične ponudbe v Kranjski Gori.

Pomisleke o transparentnosti projekta in interesa lokalne skupnosti je izpostavil tudi Tomaž Petrovič (član društva za naravo Jalovec – Rateče), saj dvomi o dejanskem doprinos projekta za lokalno prebivalstvo. Sonja Rozman je kot predstavnica ZRSVN poudarila, da kot državna ustanova zastopajo interese varstva narave in da je bolj kot gradnja žičnice problem predstavlja povečanje obiskanosti vitranškega grebena in s tem poseganje v habitat divjega petelina. Kot primer slabe prakse je navedla smučišča na Pohorju, Črnem vrhu pri Idriji in Cerknem, kjer je divji petelin zaradi povečanega obiska izginil. Na povečan turistični obisk v  zadnjih letih niti država niti lokalne skupnosti niso pripravljene, kar lahko dolgoročno škoduje tako turistični panogi kot naravi. Povedala je, da čeprav si včasih različne strani ohranjanje narave predstavljajo različno, si na ZRSVN želijo najti skupno rešitev, s katero bi tako ohranili naravo kot zagotovili razvoj Kranjske Gore – morda z gondolo, morda s kakšno drugo inovativno rešitvijo.

Z vidika varstva divjega petelina je Tomaž Mihelič (Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije) navedel številne pomembne značilnosti te ogrožene vrste, kot npr. da je populacija divjega petelina na Vitrancu v zadnjih letih stabilna, da pa gre za zelo občutljivo vrsto, ki ravno v območjih, kot je greben Vitranca, najde idealen prostor za svoje rastišče. Sobivanje z žičnico je po njegovem mnenju mogoče, vendar ob uvedbi in strogem upoštevanju omilitvenih ukrepov: ugotovili so, da bo imel poseg brez omejitev uničujoč vpliv –  glavno vprašanje pri tem je, ali je možno zajeziti ljudi z gondole proti vrhu Ciprnika (na kar pa je prejel odgovor udeležencev, da to ne pride v poštev). Nadaljeval je, da se prepogosto dogaja, da se v takšnih primerih vključene strani izgovarjajo, da izvajanje ukrepov ni v njihovih pristojnostih, stanje na terenu pa se katastrofalno slabša. Poudaril je, da omejitev Kranjske Gore s TNP in habitatom petelina ni slabost, temveč priložnost in prej, kot se bomo tega pričeli zavedati in pogledali, kako usmerjati razvoj skladno z njimi, takrat bomo na pravi poti.

Gomobčeva je zatrdila, da bo Občina Kranjska Gora naredila čisto vse in upoštevala vse omilitvene ukrepe, ki jih bo predlagala stroka (uvedba mirne cone, zaprtje planinskih poti, usmerjanje obiska po vitranškem grebenu), tudi zaustavitev žičnice za štiri mesece letno. 

Stanje divjega petelina se na območju Triglavskega narodnega parka spremlja že od l. 1958, število aktivnih rastišč se je v tem obdobju zmanjšalo za polovico, je poudaril Aleš Zdešar (Triglavski narodni park), ter dodal, da vitranški greben sicer ni znotraj TNP, vendar gondola lahko vpliva tudi na razmere v parku. Po besedah Sebastjana Gašperina (Lovska družina Kranjska Gora) se je populacija divjega petelina skozi desetletja zelo spreminjala tudi drugje po Sloveniji, skladno s spreminjanjem njegovih življenjskih pogojev. Nanjo vpliva tudi stanje gozda, nabiranje gozdnih sadežev, izpostavil pa je tudi primer bližnjega smučišča na Tromeji, kjer smučišče na avstrijski strani ni vplivalo na populacijo na slovenski strani grebena Karavank.

V razpravo se je aktivno vključevala tudi javnost, kjer je bilo zaslediti tako pozive k podpori investiciji kot zaskrbljenost zaradi ohranitve pokrajine v Kranjski Gori. Izpostavljena je bila tudi vloga države pri lokalnem razvoju, saj javni interes, ki ga ščitijo državne strokovne inštitucije, pogosto ni skladen z lokalnimi interesom. Kljub številnim veljavnim strateškim dokumentom na lokalni in državni ravni je zaznati pomanjkanje družbenega konsezna o razvoju slovenske pokrajine in s tem tudi turističnih destinacij.

Ugotavljamo, da tako javnost kot deležniki ne poznajo celotnih načrtov povezanih z sedežnico na Vitranc ter da bi transparentno obveščanje javnosti o načrtovanem projektu odpravilo številne dvome in nezaupanje, hkrati pa bi se lahko odkrito pogovorili o pričakovanih pozitivnih in negativnih vplivih žičnice. Varstvo narave kot javni interes ter razvoj lokalnega okolja lahko z sodelovanjem, prilagajanjem ter usklajevanjem dosegata skupne cilje, kar kažejo marsikatere dobre prakse z alpskega loka.

Več informacij:

Špela Berlot ([email protected]; 05/907-13-22)

_________________________________________________________________________________

Udeleženci okrogle mize: Klavdija Gomboc, občinska svetnica in na dogodku predstavnica občine Kranjska Gora, Sebastjan Gašperin, lovec in predstavnik Žičnic Kranjska Gora, Tomaž Mihelič, predstavnik Društva za opazovanje in proučevanje ptic, Tomaž Petrovič, predstavnik Društva za naravo Jalovec Rateče, Sonja Rozman, predstavnica Zavoda RS za varstvo narave, Aleš Zdešar, predstavnik Javnega zavoda Triglavski narodni park in Blaž Veber, predstavnik Turizma Kranjska Gora.

Viri:

Strategija razvoja turizma v Kranjski Gori (2015–2025), 2015: https://www.kranjska-gora.si/media/dokumenti/TURIZEM_STRATEGIJA_K_4%2012%202015.pdf