Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Druge informacije

Sporočila za medije

Doumeti pomen alpskih ekosistemov

Projektni partnerji iz šestih alpskih držav so raziskovali ekosistemske storitve, participativne pristope na področju upravljanja vodotokov pa so preizkusili tudi v praksi. (c) Susan Misicka / swissinfo.ch

Medtem ko so prvi zbirali podatke o ekosistemskih storitvah, so drugi v praksi preizkusili participativne pristope pri upravljanju rek – devetnajst partnerjev iz šestih alpskih držav je tri leta sodelovalo v dveh pomembnih projektih, 21. in 22. novembra 2018 pa je v Innsbrucku v Avstriji predstavilo rezultate svojega dela.

V sredo, 21. novembra 2018, je generalni sekretar Alpske konvencije Markus Reiterer odprl konferenco ob zaključku projekta Alpine Ecosystem Services (AlpES) in z njim povezanega projekta Strategic Planning for Alpine River Ecosystems (SPARE). Ob tej priložnosti je poudaril, da je občutljivi ekosistem alpskega prostora v primerjavi z drugimi območji bolj izpostavljen posledicam podnebnih sprememb, zato je sodelovanje na čezalpski ravni še toliko pomembnejše.

Zakaj reke potrebujejo upravljanje

Kot izhaja iz brošure projekta SPARE, je danes v dobrem ekološkem stanju le še 14 odstotkov alpskih rek. V letih 2016–2018 so tako projektni partnerji v praksi preizkušali in razvijali metode za trajnostno upravljanje vodotokov na naslednjih petih alpskih pilotnih območjih: Dora Baltea v Italiji, Drôme v Franciji, Inn - Engadin v Švici, povodje Soče v Sloveniji in Steyr v Avstriji. «Vzpostavili smo platformo, v okviru katere lahko lokalno prebivalstvo sodeluje pri oblikovanju skupnih razvojnih ciljev za Steyr,» je povedala Christine Ehrenhuber, moderatorka participativnega procesa na pilotnem območju Steyr v Avstriji. Pri projektnih aktivnostih, ki so se zvrstile na mladinskih poletnih taborih, osebnih srečanjih in sestankih, v tematskih komisijah ter javnih forumih in delavnicah, je sodelovalo 435 posameznikov. V času izvajanja projekta je bil med drugim izdelan tudi instrument, ki so ga poimenovali My River Kit in s pomočjo katerega je na potovanju ob fiktivnem vodotoku možno preigrati različne situacije, ki so odločilnega pomena za trajnostno življenje in gospodarjenje vzdolž alpskih rek.

Katere storitve zagotavlja narava v Alpah?

21. in 22. novembra 2018 so projektni partnerji v Innsbrucku na informacijskih stojnicah, predavanjih in delavnicah predstavili rezultate, ki so jih pridobili pri svojem delu na poskusnih območjih in v projektih, med drugim tudi ekosistemske storitve, ki odločilno pripomorejo h kakovosti našega življenja. Namen projekta AlpES je namreč krepitev pomena in vrednotenja ekosistemskih storitev v okviru regionalne in alpske okoljske politike, pa naj gre pri tem za gorske gozdove, ki nas varujejo pred zemeljskimi plazovi in čistijo zrak, ki ga dihamo, ali za reke in planinske pašnike, ki nas oskrbujejo s pitno vodo, energijo ali hrano. Pri projektu sodelujejo partnerji iz Avstrije, Francije, Italije, Lihtenštajna, Nemčije in Slovenije. V Lihtenštajnu so osrednjo pozornost namenili varovalnim učinkom gozdov pred plazovi, murastimi tokovi in padajočim kamenjem in Heike Summer iz lihtenštajnskega urada za okolje je pri tem izpostavila poseben pomen, ki ga ima tovrstna ekosistemska storitev za njeno državo: »Večji del naših gozdov raste na pobočnih legah, zato so neokrnjeni varovalni gozdovi tako v dolini Rena kakor tudi na gorskih območjih nepogrešljivi za zmanjševanje škodnega potenciala in pripomorejo k preprečevanju dodatnih gradbenih posegov.« V fazi projekta, ki je sledila, je potekalo zbiranje podatkov, pridobljenih v Lihtenštajnu in drugih alpskih regijah, in vnos v spletno aplikacijo GIS.

Novi načini komuniciranja z javnostjo v okviru projekta

Poleg klasičnega poročanja o poteku projekta sta oba projekta pri seznanjanju javnosti s projektnimi temami ubrala nove poti. Ekipa projekta AlpES je na spletu objavila aplikacijo GIS in enciklopedijo alpskih ekosistemskih storitev WikiAlps, ki jo bo mogoče dopolnjevati tudi po izteku projekta, ekipa projekta SPARE pa je projektne rezultate in ugotovitve kakor tudi pomen vodotokov kot «življenjskih žil» alpske družbe na razumljiv način predstavila in ponazorila v fotoknjigah, videointervjujih in dovršeno izdelanih videoposnetkih na spletu. Z aktualnim dogajanjem projektni partnerji javnost redno seznanjajo tudi v projektnih glasilih in na družbenih omrežjih. 

Za vprašanja vam je na voljo:

Robin Naumann, vodstvo projekta, CIPRA International, Tel.: +423 237 53 53 08, robin.naumann@cipra.org

Arhiv

Sporočila za medije iz leta 2009 in prej najdete v arhivu.