Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Sporočila za medije

Nedomiselni člani alpskega kluba

09.03.2011
Danes se je v Sloveniji končala 11. konferenca okoljskih ministrov alpskih držav. Kot smo pričakovali, so rezultati konference bolj pičli. Od Švice, ki v naslednjem dveletnem obdobju prevzema predsedovanje, CIPRA sedaj pričakuje, da bo Alpsko konvencijo po dvajsetih letih vendarle oživila s konkretnim izvajanjem različnih projektov.

Ministrska konferenca Alpske konvencije, ki je potekala v nekdanjem Titovem lovskem dvorcu na Brdu pri Kranju, ni uspela privabiti niti polovice okoljskih ministrov alpskih držav. Ministre so tako na konferenci zastopali večinoma državni sekretarji in veleposlaniki, kar kaže, kakšen pomen pravzaprav pripisujejo alpske države Alpski konvenciji. Zato je bilo 8. in 9. marca 2011 na konferenci, ki sicer poteka vsako drugo leto, tudi sprejetih bolj malo sklepov, predvsem pa ni bilo sklenjenega nič takega, kar bi lahko začrtalo novo smer razvoja.

Dejavnost pogodbenic je bila zadnja leta usmerjena na proizvajanje dokumentov in oblikovanje resolucij. Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) je ministre večkrat pozvala, naj pomen Alpske konvencije okrepijo v smislu instrumenta trajnostnega razvoja, posredovala je tudi konkretne predloge, kako to doseči, obenem pa namerava tudi v prihodnje vztrajati pri tem, da pogodbenice povečajo vrednost in pomen Alpske konvencije. Ta pravni akt je namreč dobra podlaga za skupno reševanje prihodnjih izzivov v Alpah, pa naj gre za podnebne spremembe ali odseljevanje s podeželja. Od podpisa pogodbe izpred dveh desetletij so nastala številna omrežja. Občine iz celotnega alpskega prostora so se med seboj povezale, da bi se učile druga od druge, prav tako so se združili zavarovana območja in narodni parki, na znanstvenem področju so bile na vsealpski ravni opredeljene in obdelane pomembne raziskovalne teme. Vse te pobude so dokaz o učinkovitosti Alpske konvencije.  

Alpske države, pogodbenice Alpske konvencije, morajo z uresničevanjem konkretnih projektov, ki se izvajajo na krajevni ravni, poskrbeti za to, da bo Alpska konvencija zaživela in postala za prebivalstvo prepoznavna in koristna. Za okrepitev izmenjave znanja in sodelovanja na celotnem območju Alp bi bilo treba na področju varstva podnebja in prilagajanja posledicam podnebnih sprememb začeti izvajati mednarodne projekte. Geslo pri tem se mora glasiti: učimo se drug od drugega. Lihtenštajn je z razpisom visoko dotirane nagrade Konstruktivno za podnebju prijazno gradnjo in prenovo že pokazal, v katero smer naj bi šle tovrstne dejavnosti. Žal pa vsealpska nagrada, ki jo podeljuje lihtenštajnska država, ostaja izjema.

Da bi se trajnostni razvoj v praksi uveljavil v smislu Alpske konvencije, so poleg politične volje potrebna tudi ustrezna finančna sredstva. Žogica je zdaj v rokah Švice, ki je na Brdu prevzela predsedovanje Alpski konvenciji za naslednji dve leti: pokazati mora pot naprej in sprožiti pobudo za uresničevanje konkretnih projektov. CIPRA je pri tem pripravljena sodelovati in upa, da skupni mednarodni dogodek, ki je načrtovan septembra 2012, ne bo obeležil le konca švicarskega predsedovanja, temveč bo prelomnica za pravi novi začetek Alpske konvencije.


Za vprašanja sta vam na voljo:
Andreas Götz, direktor CIPRE International, +41 79 651 51 19, E-naslov

Barbara Wülser, odgovorna za komunikacijo pri CIPRI International, +423 237 53 53, E-naslov 

Dateien
Type Title
Sporočilo za medija, 9.3.2011 Sporočilo za medija, 9.3.2011