Švica

V okviru mednarodnega dogodka Ogenj v Alpah so 14. avgusta 2021 po celotnem alpskem loku, od slovenskih Karavank do švicarske doline Gastnerntal, tradicionalno zagoreli številni kresovi, z njimi pa so udeleženci akcije javnost opozorili na problematiko omejenega vodnega ravnovesja v času podnebne krize.

Uspešnejše vključevanje obrobnih družbenih skupin, oživitev mest duhov na območju Alp, organiziranje skupščine Rural Commons – prve dni julija 2021 je v Poschiavu v Švici potekal prvi tabor Alpine Changemaker Basecamp (ACB), ki se ga je udeležilo okoli 30 mladih navdušencev iz alpskega prostora in se preizkusilo v pripravi projektov, katerih namen je zagotavljanje kakovostnega življenja na območju Alp.

V Švici je predlog zakona za zmanjšanje izpustov CO2 doživel neuspeh, na Bavarskem se oblikuje zveza za varstvo podnebja, v Avstriji poteka razprava o zakonodaji za varstvo podnebja, v Franciji pa je svet za podnebje sprejel drzne odločitve.

Kot predvideva novi posodobljeni Akcijski načrt za podnebje 2.0, pripravljen v okviru Alpske konvencije, naj bi območje Alp doseglo podnebno nevtralnost in podnebno odpornost do leta 2050. Na področjih, kot so hribovsko kmetijstvo, prostorsko načrtovanje in biotska raznolikost, je zdaj na vrsti sprejetje konkretnih ukrepov.

Junija se bo skupina pohodnikov odpravila na potovanje po Švici in Lihtenštajnu. Na poti se bo pobliže seznanila s projekti, usmerjenimi v prihodnost, pa tudi z nekaterimi neuspelimi primeri podnebne problematike, in razpravljala o rešitvah, kako naj se Alpe uspešno zoperstavijo podnebnim spremembam.

Medtem ko v alpskih regijah nujno potreben umetni snegi zagotavlja množica snežnih topov, pa v vzhodni Švici načrtujejo nekaj res vizionarskega: v okviru novega inovativnega vodilnega projekta mednarodnih razsežnosti želijo v gorskem predoru v Flumsu zgraditi pravi smučarski center. In kar je danes v Dubaju že del vsakdanjika, torej možnost zimskošportnega udejstvovanja ob vsakem vremenu, naj bi v vzhodni Švici dočakali najpozneje leta 2030.

Medtem ko se je v začetku marca 2021 vseh deset občin v švicarskem Prättigauu izreklo proti projektu mednarodnega naravnega parka, ki bi ga ustanovile Avstrija, Lihtenštajn in Švica, je na Bavarskem lokalno prebivalstvo ustanovitev novega narodnega parka podprlo.

V korito stisnjen rečni odsek Alpskega Rena na območju med Lihtenštajnom, Avstrijo in Švico naj bi le dobil več prostora. Vse tri alpske države so sicer pred več kot desetletjem že podpisale koncept, na podlagi katerega bi bilo mogoče namero tudi uresničiti, a se to doslej še ni zgodilo. Za izvedbo zakonsko določenih izboljšav na področju voda pa sta nujna tudi široko splošno soglasje in proces sprejemanja odločitev, v katerem bodo okoljske organizacije lahko aktivno sodelovale, opozarja Elias Kindle, direktor CIPRE Lihtenštajn.

Konec leta 2020 je Švica uradno prevzela dveletno predsedovanje Alpski konvenciji – ena od ključnih tem v prihodnjih dveh letih bo izziv, ki ga prinašajo podnebne spremembe.