18. junija 2023 bodo Švicarji na referendumu odločali o zakonu o varstvu podnebja. Cilj je, da bi Švica do leta 2050 postala podnebno nevtralna – usmeritev torej, ki bo imela signalni učinek za celotno alpsko območje.
Švica
Pešpot Via Alpina že več kot dve desetletji povezuje vse države znotraj alpskega loka, spodbuja alpski duh, poudarja raznolikost alpskega sveta in opozarja na trajnostne pobude. Z novim letom se je začel projekt Via Alpina Youth – walking the change, ki se bo izvajal vzdolž znamenite poti, ob tem pa širil znanje, ideje in možnosti za udejanjanje trajnostnega načina življenja, vključevanje, varovanje okolja in boj proti podnebnim spremembam.
Zmanjševanje višine snežne odeje, hitro taljenje ledenikov in vroča poletja so že doslej močno vplivali na življenje v Alpah. Da bi javnost redno opozarjale na aktualno dogajanje, so vremenske službe iz Avstrije, Nemčije in Švice začele o podnebnih razmerah v Alpah objavljati polletne biltene z naslovom Alpsko podnebje (Alpenklima).
Ukrepi za varstvo podnebja zahtevajo precejšnja finančna sredstva, zato so redno deležni kritik in zavrnitve. Kako je mogoče, da alpske države za okoljsko škodljive subvencije namenjajo milijardne zneske?
Mednarodno sodelovanje med državami in regijami na območju Alp bosta letos odločilno zaznamovali dve državi: Slovenija je prevzela predsedovanje Alpski konvenciji, Švica pa kot prva država nečlanica EU predseduje EUSALP.
Novice
Prek projekta Girls* on Ice se dekletom ponuja možnost desetdnevne udeležbe na počitniškem taboru, s tem pa edinstvenega doživetja ledeniške pokrajine – na programu so tudi prenočevanje na ledeniku, osvajanje gorskih vrhov in izvajanje zanimivih eksperimentov.
Nedavno opravljena javnomnenjska anketa v Švici je jasno pokazala, da prebivalci Švice ne odobravajo gradnje objektov za rabo obnovljivih virov v neokrnjenih predelih gorske narave. Za večanje deleža rabe tovrstnih virov so primernejša zemljišča v neposredni bližini smučišč ali obstoječih elektrarn, katerih raba je že danes intenzivna.
Več aktivne mobilnosti pri vsakodnevnem delu prinaša koristi tako našemu zdravju kot tudi podnebju – pod tem geslom so Lihtenštajn, švicarski Sankt Gallen in avstrijski Vorarlberg sodelovali v triletnem Interregovem projektu AMIGO in se tako zavzeli za spodbujanje gibalno aktivnejšega delovnega vsakdanjika dnevnih migrantov. Konferenca, ki je potekala ob zaključku projekta novembra 2022 v Triesnu/LI, je pokazala, kakšne spremembe so bile dosežene v gibalnem vedenju udeležencev projekta.
V okviru švicarskega predsedovanja Alpski konvenciji je bilo predstavljeno deveto poročilo o stanju Alp z naslovom Alpska mesta, ki raziskuje, kako alpski sistem poselitve ovira ali spodbuja trajnostni razvoj Alp.
Novice
Je CIPRA ženska organizacija? Še pred nekaj leti bi na postavljeno vprašanje odgovorili, da ni, a če pogledamo, kako se je družina CIPRE okrepila v zadnjem letu, vidimo, da vodstveno funkcijo v kar treh nacionalnih predstavništvih CIPRE opravljajo ženske.