Slovenija

Alpe naj bi energijsko samozadostne postale do leta 2050. Kako to doseči, kaj energijski preobrat pomeni za družbo in gospodarstvo, na katere ovire lahko pri tem naletimo - vse to so vprašanja, na katera bo CIPRA iskala odgovore na letošnji strokovni konferenci z naslovom Alpe na poti k energetski trajnosti!

Od začetka maja se lahko po Ljubljani vozimo z novimi kolesi v samopostrežnem sistemu izposoje BicikeLJ, ki deluje 24 ur na dan, vse dni v letu. Kolesa dopolnjujejo sistem javnega prevoza in prinašajo najhitrejši ter najcenejši prevoz v samem središču Ljubljane.

Na prvi okoljski natečaj Najbolj zelena občina, ki je bil organiziran v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor, ZOS in SOS, se je prijavilo 47 občin.

Naziv, ki simbolizira usmerjenost v trajnostni razvoj, je bil slovenskemu mestu podeljen tudi za njegova prizadevanja na področju varstva podnebja. Osrednja slovesnost ob prevzemu naziva Alpsko mesto leta je potekala 8. februarja 2011 v Idriji.

Do pohorske vzpenjače se smučarji januarja lahko brezplačno pripeljejo z mestnim avtobusom št.6. Potnike bosta prevažala dva testna avtobusa na hibridni pogon oziroma zemeljski plin. Gre za poskusni projekt integracije mestnega avtobusnega prometa z žičniškim prometom, ki ga izvaja Mariborska gradbena fakulteta v okviru evropskega projekta "CO2 Nevtralni promet na območju Alp".

Sredi oktobra je bila izvedena prostovoljna naravovarstvena akcija čiščenja zaraščajočih travišč na Pohorju zahodno od Rogle. S čiščenjem so udeleženci želeli izboljšati kakovost in obseg travišč - planj, izboljšati lastnosti življenjskega prostora številnim vrstam ptic, omogočiti ekstenzivno kmetijsko pridelavo na območju in ohraniti podobo krajine, ki postaja prepoznana v Slovenskem prostoru in širše.

Namesto, da bi nekaj 100 milijonov evrov vložili v reševanje problemov mobilnosti na trajnosten način, bo projekt Tretje razvojne osi povzročal nove potrebe po mobilnosti in Slovenijo še oddaljil od trajnostne prometne politike.

Goro Košuto, ki leži na slovensko-avstrijski meji, bo odslej mogoče obhoditi po novi krožni poti Alpske konvencije, ki so jo ob podpori Stalnega sekretariata Alpske konvencije, občin Zell-Sele/A in Tržič/SI ter avstrijskega in slovenskega okoljskega ministrstva uredila planinska društva iz obeh držav.

V okviru projekta cc.alps se je CIPRA septembra intenzivneje posvetila trajnostni mobilnosti in prometu ter tako sodelovala pri organizaciji dveh dogodkov na to temo.

V teh dneh bo izšla knjiga Alpsko cvetje Slovenije, življenjsko delo upokojenega univerzitetnega profesorja botanike, umetnika in planinca dr. Vlada Ravnika. Posebnost knjige žepnega formata so akvareli preko 120 alpskih cvetlic slovenskih Alp.