Slovenija

V zadnjem času v Sloveniji z gozdom gospodarimo vse bolj intenzivno. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije se od leta 2004 v povprečju vsako leto odpira več kot 400 km novih gozdnih prometnic za spravilo lesa. Posledično z odpiranjem gozdov izgubljamo stare, naravne, še nedotaknjene gozdove, strategije, ki bi nadomestila odprte površine z novimi, naravi prepuščenimi gozdovi pa ni.

V sodelovanju z Androgoškim centrom Slovenije smo v okviru programa Izobraževanje za trajnostni razvoj, katerega namen je približati tematiki trajnostnega razvoja in podnebnih sprememb v izobraževanje odraslih, pripravili tri video posnetke, ki bodo podprli učni proces izobraževanja odraslih. To izobraževanje namreč poudarja celovit, interdisciplinaren pristop k pridobivanju znanja, sposobnosti in veščin, potrebnih za trajnostno prihodnost, pa tudi za spremembo vrednot, vedenja in življenjskih navad.

Trenutni zakon o varstvu okolja dopušča, da imajo obrati za sosežig odpadkov tudi do nekajkrat višje mejne vrednosti emisij zdravju škodljivih snovi, kot veljajo za sežigalnice odpadkov.

Zbornik Dobre prakse uvajanja trajnostne mobilnosti v podjetjih in ustanovah je nastal v okviru projekta Trata 2.1, industrijska cona za 21. stoletje, v sklopu katerega se zaposlene spodbuja k spremembi potovalnih navad in povečuje število prihodov na delo na trajnosten način ter s tem prispeva k ublažitvi podnebnih sprememb.

Z denarnimi spodbudami za gospodarjenje z gozdom se je sečnja začela tudi v gozdovih, ki so bili dolga desetletja prepuščeni naravnim procesom, zanje pa je značilna velika pestrost živega sveta. Površina obstoječih gozdnih rezervatov je premajhna za ohranjanje te pestrosti.

POMEMBNO OBVESTILO: Z nastalo situacijo v državi dogodek Ogenj v Alpah prilagajamo na "Klic k solidarnosti in klic k razumu". Stopimo skupaj in svoj čas namenimo tistim, ki so trenutno najbolj potrebni pomoči. Zato vas vabimo, da se v soboto, 12. 08. skupaj z nami odpravite na delovno akcijo. Več informaciji o točni lokaciji in uri pošljemo v petek (se bomo prilagodili trenutnim potrebam). V kolikor se lahko pridružite, svojo udeležbo sporočite na elektronski naslov: [email protected]

Zakonodaja s področja varstva podnebja jasno opredeljuje podnebne cilje, a ukrepi za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje za marsikoga ne zadostujejo. Politični pritisk v alpskih državah zdaj povečujejo podnebne tožbe.

Lea Rikato Ružić je načrtovalka prometa z 12 leti izkušenj na področju trajnostne mobilnosti. V prostem času je tudi predsednica Ljubljanske kolesarske mreže, ki si prizadeva za izboljšanje pogojev za kolesarje v mestu. V intervjuju za Alpe na Odru pojasnjuje, zakaj so kolesarjem prijazna mesta koristna tudi za zagrizene voznike avtomobilov

V mesecu juniju smo se deležniki z območja Jelovice in ostali zainteresirani posamezniki zbrali na Soriški planini ter poskušali videti, slišati in razumeti naravo in gozd ter se naučiti, kako jo na svojevrsten način predstaviti drugim.

V zadnjem desetletju se vse pogosteje soočamo s posledicami podnebnih sprememb, ki so vse bolj opazne in intenzivne (npr. vročinski valovi, suša, poplave…). Podnebne spremembe so eden izmed glavnih vzrokov za zmanjšanje biotske pestrosti. V projektu “Povezani za gozdove” naslavljamo izgubo biotske pestrosti v slovenskih gozdovih kot posledico podnebnih sprememb in izkoriščanja gozdov za ekonomsko korist.