Kljucni element publikacije so komentarji, v katerih so primeri dobre prakse interpretirani kot zgledi trajnosti. Pri izboru primerov so avtorji upoštevali zgodovinsko razsežnost, saj so bili prvi ukrepi s stališca trajnosti na slovenskem uvedeni že pred 525 leti, pa tudi prostorsko zastopanost (srecamo se z zgodovinsko Kranjsko, Panonsko nižino, Trnovskim gozdom, Piranom, ter s primeri iz tujine, npr. s Saško v Nemciji). Za izhodišce je izbrana Hardinova Tragedija skupnega pašnika, ki velja za klasicno delo na podrocju trajnosti. Sledi predstavitev dveh temeljnih mednarodnih dokumentov, pomembnih za obravnavano podrocje, nato pa so nanizani domaci, pretežno arhivski opisi, omejevanja rabe gozda ter dva sodobna primera trajnostne naravnanosti: sodelovalno ucenje, uglašeno s trajnostnim nacelom, v Piranu in primer sožitja v naravnih sistemih brez clovekove prisotnosti.