Naj bo mednarodno leto gora, ki ga je razglasila OZN, ratifikacija Alpske konvencije ali pa zavzet nastop Švice na svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju v Johannesburgu - gore še nikoli niso tako zaznamovale politične dejavnosti Švice, kot se to dogaja letos. To se odraža tudi v avgustovski številki informativnega glasila "Forum Raumentwicklung" (Forum za razvoj prostora) (2/2002), ki ga izdaja Zvezni urad za prostorski razvoj (ARE), kjer je kot osrednja tema obravnavana prihodnost Alp z najrazličnejših zornih kotov. V intervjujih z zveznim ministrom Moritzem Leuenbergerjem in direktorjem ARE Pierre-Alainom Rumleyjem lahko preberemo, kako si razvoj alpskega prostora predstavljata politika in uprava. Izčrpno je predstavljena tudi zgodovina Alpske konvencije, njeni cilji in razvoj, pa tudi vloga v švicarski politiki.
Pomembna dejavnika, ki pospešujeta spremembe v gorskih območjih, sta kmetijstvo in promet. Tu je treba doseči ravnovesje med rabo in ohranjanjem narave, saj je prav neokrnjena gorska krajina tisto, kar si želi večina obiskovalcev, ki išče v gorah oddih in sprostitev. Osrednja misel iz glasila: trajnostna raba Alp je možna in kot je v pogovoru povedal sociolog Hans-Peter Meier-Dalach, je "hribovsko prebivalstvo bolj iznajdljivo, kot si običajno predstavljamo." Seveda pa so za to nujno potrebni fleksibilni spodbujevalni ukrepi in ugodni okvirni pogoji. V drugih člankih je jasno prikazano, kaj gorska območja sploh pričakujejo od nižinskih predelov in kako bi lahko izgledalo in kakšno naj bi bilo dolgoročno sodelovanje, za katerega so vsi zainteresirani.