Novice
-
Avstrijsko Okoljsko krovno združenje praznuje trideseti rojstni dan
4. decembra je na Dunaju svojo obletnico praznovalo avstrijsko Okoljsko krovno združenje, ki se skupaj s Forumom za okoljsko izobraževanje (FORUM Umweltbildung), CIPRO-Avstrija in Uradom Evropske unije za okoljske zadeve ter še 33 drugimi članskimi organizacijami že trideset let zavzema za različne zadeve s področja varstva narave in okolja.
-
Sedaj izšla tudi knjižna izdaja pregledne raziskave "Kmetijski genetski viri v Alpah"
Organizacija Monitoring Institute for Rare Breeds and Seeds in Europe, ki odkriva in spremlja ogrožene rase in sorte v Evropi, je pred kratkim izdala še knjižno obliko raziskave z naslovom "Kmetijski genetski viri v Alpah", v kateri se lahko seznanimo s položajem ogroženosti kulturnih rastlin in ras domačih živali v alpskih državah v letih 2000 in 2001.
-
Obširna baza podatkov o pokrovnosti tal in rastju našega planeta
Na svetovnem spletu je bila pred kratkim vzpostavljena obširna baza podatkov o pokrovnosti tal in rastju našega planeta v letu 2000 (Global Landcover 2000), ki so bili v času od 1. novembra 1999 do 31. decembra 2000 pridobljeni na podlagi dnevnih satelitsko skeniranih slik.
-
Podeljena Bindingova nagrada 2003 za varstvo narave in okolja
V lihtenštajnskem Vaduzu so 14. novembra 2003 že osemnajstič zapovrstjo podelili Bindingovo nagrado za izredne dosežke na področju varstva narave in okolja. Kar trije od štirih letošnjih nagrajencev so se izkazali z izjemnim delovanjem pri varstvu alpskega sveta in uveljavljanju načel Alpske konvencije.
-
Biosferni park Grosses Walsertal dobitnik nagrade družbe Ford
Dobitnik 20. nagrade družbe Ford za ohranjanje naravne in kulturne dediščine, ki so jo 6. novembra 2003 podelili na Dunaju, je Biosferni park Grosses Walsertal za uspešno zasnovo regionalnega razvoja, ki se je izkazala kot ena najboljših pobud na področju varovanja naravne in kulturne dediščine. Grosses Walsertal je območje, kjer trajnostno rabo narave razumejo kot osnovo za prihodnji razvoj. Pomembno mesto zavzemajo pri tem zlasti kmetijstvo in živinoreja ter povečana raba domačih naravnih virov, za uresničevanje istih ciljev pa si prizadevata tudi tamkajšnja kmetijstvo in turizem.
-
Biotski raznovrstnosti na območju Alp bi bilo treba posvetiti več pozornosti
Na konferenci, ki se je odvijala prve dni letošnjega oktobra, so predstavili tudi prve rezultate raziskovalnega projekta UFOPLAN o biotski raznovrstnosti na območju Alp, ki so sedaj na voljo tudi na svetovnem spletu. Po naročilu nemškega Zveznega urada za okolje je bila opravljena raziskava, kako bi bilo mogoče povzeti aktualno znanje o biotski raznovrstnosti na območju Alp ter kako intenzivneje povezati in smotrno uresničiti določbe Alpske konvencije in Konvencije o biološki raznovrstnosti.
-
25 let mednarodnega projekta ponovne naselitve brkatega sera
Pred 25 leti so v Švici začeli izvajati mednarodni projekt ponovne naselitve brkatega sera v Alpah. Cilj projekta je bil vzpostaviti populacijo brkatega sera v Alpah, ki bo sposobna samoohranitve.
-
Začela je delovati čezmejna platforma za gradnjo in energijo
Inštitut za energijo iz avstrijske zvezne dežele Vorarlberg in Center za okolje iz Allgäua v Nemčiji (eza!) sta zasnovala platformo, poimenovano "Gradnja in energija", ki naj bi prispevala k poglobljenemu sodelovanju med 170 specialisti na področju gradnje ekološko in energetsko optimalnih objektov. Vorarlberg in Allgäu se imata na tem področju za pionirski regiji. "Skupno obravnavanje tem in izmenjava znanja prek državnih meja bosta pri naših članskih podjetjih imela pozitivne učinke v vsakodnevni praksi," je prepričan direktor eza! Martin Sambale.
-
Velika udeležba na 1. mednarodnem vrhu mladih na Bodenskem jezeru
14. novembra 2003 se je v Friedrichshafnu v Nemčiji na 1. mednarodnem vrhu mladih na Bodenskem jezeru zbralo več kot sto mladih iz Avstrije, Lihtenštajna, Nemčije in Švice. V raznolikem programu so predstavili svoja pričakovanja glede trajnostnega razvoja in o njih razpravljali s politiki.
-
Italija: prometni protokol izločili iz Alpske konvencije
Italijanski senat je na zasedanju 14. novembra glasoval o zakonu o ratifikaciji protokolov o izvajanju Alpske konvencije in na predlog vlade iz Alpske konvencije izločil prometni protokol. Da bodo tudi preostali protokoli dokončno veljali za ratificirane, mora osnutek zakona najprej preveriti poslanska zbornica. Pred letom dni je poslanska zbornica z osnutkom zakona (vključno s prometnim protokolom) soglašala z veliko večino. Italija je tako pokazala, da nasprotuje skupni evropski prometni politiki, katere težišče predstavlja ravno preusmeritev prometa na železnico in vodne poti. Tovrstno ravnanje italijanske vlade lahko povežemo z morebitnimi čezalpskimi cestnimi projekti.
Instagram
LinkedIn