Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Zahteva po učinkovitejšem varstvu Alp na področju tranzitnega prometa

03.06.2020 / alpMedia
Prometni ministri držav članic EU bodo na začetku junija 2020 poskusili doseči dogovor o sprejetju bolj zavezujočih pravil glede tranzitnega prometa. Predstavništva CIPRE vseh alpskih držav zahtevajo učinkovitejšo evropsko direktivo o cestninah za težka tovorna vozila.
Image caption:
Tranzitni promet: predstavništva CIPRE vseh alpskih držav zahtevajo, da postanejo pravila bolj zavezujoča.

Da bi uveljavile interese ljudi in narave na območju Alp in obenem spodbudile uveljavljanje varstva Alp na tranzitnih poteh, so organizacije pod okriljem CIPRE konec maja 2020 pripravile splošne zahteve glede tranzitnega prometa. Svoje zahteve za izboljšanje učinkovitosti direktive o cestnih pristojbinah za tovorna vozila so posredovale ministrom, pristojnim za okolje, promet in zdravje v posameznih državah članicah EU.

Neučinkovitost predpisa

EU je že leta 1993 sprejela direktivo o cestninjenju težkih tovornih vozil, poznano tudi kot direktiva o evrovinjeti, ki članicam pušča proste roke pri sprejetju odločitve glede zaračunavanja uporabnine prometne infrastrukture. Kamionski prevozi naj bi pri tem krili določen del infrastrukturnih stroškov, vendar pa okoljski stroški tudi pri poznejših revizijah direktive niso bili upoštevani: gre za nadomestilo škode, ki jo promet težkih tovornih vozil povzroča zdravju ljudi in okolju. Do danes se zunanji stroški niso upoštevali in to kljub novi reviziji besedila iz leta 2006. Tovorni promet je tako v primerjavi z drugimi načini prevoza že leta prepoceni, pristojbine pa so omejene na vozila, katerih največja dovoljena masa presega 12 t.

Pogajanja na vseevropski ravni

Leta 2017 je Komisija EU predstavila nov osnutek besedila, ki je upošteval zunanje stroške, omejitev glede največje dovoljene mase pa znižal na 3,5 t. Evropski parlament je osnutek dopolnil leta 2018. Komisija je želela uvesti obvezen prehod na sisteme cestninjenja, ki temeljijo na dejansko prevoženih kilometrih, višina pristojbine pa bi se razlikovala glede na razvrstitev tovornega vozila v določen emisijski razred onesnaževanja z izpusti CO2. Prometni ministri držav članic do konca leta 2019 niso uspeli doseči skupnega dogovora: Nemčija nasprotuje predvsem zniževanju omejitev pri največjih dovoljenih masah, Italija in Nizozemska pa ocenjujeta, da je višina pribitkov oz. dodatnih pristojbin za zunanje stroške, kot so stroški onesnaževanja zraka in obremenitev s hrupom zaradi prometa, previsoka. Pogajanja se nadaljujejo junija 2020.

Zahteve so jasne

CIPRA je revizijo direktive o evrovinjeti podprla, saj bo tako mogoče doseči zmanjšanje cestnega prometa in cilj podnebne nevtralnosti, je poudaril sodirektor Kaspar Schuler: »Pozdravljamo tudi pobudo, da bi skupna pravila veljala že za težka tovorna vozila nad 3,5 t.« Schuler je prav tako opozoril, da se je vseh osem pogodbenic Alpske konvencije, med njimi tudi Nemčija in Italija, že pred več kot dvema desetletjema zavezalo k spoštovanju določil omenjene direktive. Kar je torej predmet sedanjih vročih razprav, bi morala biti za nekatere države članice EU že zdavnaj obveznost. Zato CIPRA ocenjuje, da je za večjo učinkovitost direktive ključnega pomena izpolnitev naslednjih treh zahtev:

  1. Direktiva mora kot podlaga za izračunavanje pristojbin upoštevati vse zunanje stroške.
  2. Vztrajati je treba pri predvideni dopustnosti uvedbe pribitkov k cestnini, ki na občutljivih območjih, kot so Alpe ali regije z največjo gostoto prebivalstva, spodbujajo preusmerjanje tovora s cest na železnico.
  3. Cestnina se obračunava glede na prevoženo število kilometrov.

Viri in nadaljnje informacije:

www.cipra.org/sl/teme/alpska-politika/v-zariscu-tranzitni-promet