Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Govorite alpsko?

24.08.2021
V vsakem alpskem kraju govorijo malo drugače – jezikovna raznolikost območja Alp je neverjetno bogata in se stalno spreminja, zato je zanimiva tudi za jezikoslovce. Z uporabo sodobnih raziskovalnih metod, kot je množičenje (crowdsourcing), nastaja v okviru raziskovalnega projekta VerbaAlpina digitalni slovar živega jezika, v katerem bo zbrana narečna leksika s celotnega območja Alp.
Image caption:
Voda ni vedno voda – v projektu VerbaAlpina lahko sodelujejo prebivalci vseh alpskih regij in v bazo prispevajo poimenovanja za posamezne pojme iz svojih narečij. © Caroline Begle, CIPRA International

Nemški Berg je za nekatere munt, za druge moutanye, grič ali mut. Pri vsakodnevnem sporazumevanju imajo narečja na območju Alp izredno pomembno vlogo, saj se knjižni jezik v tem prostoru redkeje uporablja. Leta 2014 se je pod vodstvom Univerze Ludwiga Maximiliana v Münchnu začel projekt VerbaAlpina, ki je usmerjen v sistematično raziskovanje narečne in jezikovne raznolikosti ter digitalizacijo gradiva. Projektna skupina je tako v več fazah zbrala narečna poimenovanja nekaterih predmetnosti, kot so planinsko pašništvo, kmetijstvo, vreme, rastlinstvo, živalstvo, ekologija in turizem. Ta poimenovanja najdemo tudi v jezikovnih atlasih in slovarjih, v projektu VerbaAlpina pa se zbirajo tudi z uporabo metode množičenja (crowdsourcing). V projektu lahko sodelujejo vsi narečni govorci in govorke z alpskega območja, za potrebe raziskovanja je bil pripravljen tudi spletni vprašalnik, ki izhaja iz ključnega vprašanja: kako v posameznem alpskem kraju poimenujejo določen leksem.

Koliko narečij obstaja na območju Alp, številčno ni mogoče izraziti, pojasni jezikoslovka Beatrice Colcuc: »Alpski narečni prostor je izredno razčlenjen – skorajda vsak kraj ima svoje narečje.« V projektu VerbaAlpina je bilo doslej dokumentiranih 126 narečij, seznam pa se lahko kadarkoli dopolni z novimi narečji. Narečja se od uradnih nacionalnih jezikov razlikujejo le po svojem družbenem statusu, pove Thomas Krefeld, eden od dveh projektnih vodij: »Vsako narečje zase je popolna jezikovna tvorba.« Raznolikost narečnega besedišča ponazarja interaktivna narečna karta alpskega prostora, v digitalnem alpskem leksikonu Lexicon Alpinum pa si lahko v nekaj sekundah priklikamo narečne ustreznice za več kot 16.000 leksemov. Cilj projektne skupine je visok: »Alpski leksikon mora biti enako stabilen in zanesljiv, kot je to nekdaj bila knjiga.« 

 

Nadaljnje informacije in spletni vprašalnik:

www.verba-alpina.gwi.uni-muenchen.de (de, fr, it, sl, rg, en)