Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Vsak poseg v gozd mora biti premišljen

20.04.2020
Dr. Andrej Verlič je pri JP VOKA SNAGA vodja strokovne službe, ki upravlja s Krajinskim parkom Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Doktoriral je na temo dejavnikov kakovosti in varnosti rekreacije v urbanem gozdu na območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. S Katarino Česnik sta se pogovarjala o vplivu podnebnih sprememb na gozdove, socialnih funkcijah gozda ter prilagojeni negi, ki jo tak gozd potrebuje.
Image caption:
Dr. Andrej Verlič, vodja strokovne službe JP VOKA SNAGA

Kaj je zdrav in podnebno odporen gozd? Ne vem. Lahko pa rečem, da višja kot je biotska pestrost oziroma raznolikost v gozdu, ali bolj kot je gozd na neki lokaciji, rastišču in klimi primeren, več možnosti je, da se bo lahko odzval na različne okoljske dejavnike, danes ali v prihodnosti. Izjemno pomembno se mi zdi, da ne govorimo samo o odpornosti na podnebne spremembe, ampak na globalne spremembe. Med njimi so različni pogledi družbe na gozd, posredna obremenjenost gozda z onesnažili, invazivne tujerodne vrste. Vprašanje je, kaj v določenem času bolj vpliva na stanje in zdravje naših gozdov. Menim, da bi kot družba, tudi gozdarska stroka, na tem problemu lahko delali še več.

Gozdu smo z zakonom 'predpisali', da opravlja proizvodne, ekonomske in tudi socialne funkcije. Rekreacija in turizem v gozdu spadata med slednje. Z obema se ukvarjam in srečujem pri svojem delu. Raba gozda v tovrstne namene velikokrat privede do konfliktov na terenu, ki pa so povezani predvsem z neznanjem in pomanjkanjem spoštovanja, obzirnosti. Tako do okolja kot do soljudi.
Pomembno se je zavedati, da na svetu nismo sami in da naša prisotnost vpliva na okolico oziroma naravo, v kateri živimo. Menim, da se moramo o tej temi več pogovarjati in jo bolje komunicirati. Pri tem je važno, da pri poslušalcu ne vzbujamo negativnih občutkov, saj to lahko privede do odpora ali privzgojene nemoči.

Gozd s poudarjeno socialno funkcijo potrebuje temu prilagojeno nego. Vanjo je potrebno vključiti strokovnjake, ki razumejo, kako ljudje dojemamo gozd oziroma naravo, in kako lahko določeni elementi, strukture in konteksti vplivajo na izkušnjo obiskovalca. V splošnem še vedno velja, da se ljudje najbolje počutimo v savanskem tipu okolja – ustrezajo nam odprte pokrajine s posameznimi elementi, kot so drevesa in skupine dreves. A mnoge študije opozarjajo, da na preference lahko bolj vplivata kultura okolja in prostor, v katerem živimo. Zato ne gre iskati posplošenih  rešitev, potrebno je sodelovanje več strok.

V splošnem je narava izjemno pomembna za naše počutje. Urejena krajina drugače vpliva na zmožnost obnove našega dobrega počutja. Potem, ko mirno in zmerno doživljamo naravo in pri tem estetsko uživamo,  se bolje počutimo, na primer znižamo raven stresa in učinkoviteje razmišljamo. Za večino socialnih funkcij zgolj naraven razvoj gozda ni najbolj primeren, saj želimo, da se privlačno in varno prepletata. Stanje, ki ga želimo imeti, je potrebno vzdrževati in zato je nega gozda pomembna in potrebna. Tukaj je Slovenija močna, saj ima tradicijo t.i. sonaravnega gospodarjenja z gozdom. Ima tudi  javni zavod, to je Zavod za gozdove Slovenije, ki strokovno usmerja razvoj vseh gozdov v Sloveniji, ne glede na lastništvo. Lokalni gozdarji poznajo specifike in se jim pri načrtovanju prilagajajo.

Gozdarji  moramo sodelovati s strokovnjaki z različnih področij, tudi s psihologi, sociologi. Gozdar razume gozd in njegovo delovanje in lahko na primer s tehnikami nege skuša njegov izgled – na izbranih območjih – približati tovrstnim potrebam ljudi. Tako tudi lahko zagotavljamo prisotnost gozda za prihodnje generacije in opravljanje drugih pomembnih funkcij gozda. Pri tem se dobro zaveda, da mora biti vsak poseg v gozd premišljen, saj se učinek vidi šele čez čas in ga je težko hitro spreminjati. Ukrep, ki si ga naredil danes, ne zagotavlja, da bo tako tudi ostalo, saj se gozd spreminja. Za vzdrževanje stanja je potrebno nenehno vlagati energijo. Nega je zato razumljivo povezana s stroški, vloženim časom. Najti moramo tudi način, kako pravično vključiti vsakega lastnika. Zavedati se moramo, da ni univerzalnega načina, kako to narediti, saj je ta odvisen od kulturnega okolja, zgodovine in lokalitete. Potrebujemo prilagojene modele, ki jih je potrebno dobro komunicirati in dosledno izvajati.