Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Stališče: Voda ne potrebuje meja – kaj pa mi?

11.03.2020 / alpMedia
V Alpah razpolagamo z zadostnimi količinami vode. Da pa bo vode kljub posledicam podnebnih sprememb za vse dovolj tudi v prihodnje, bo treba vodo začeti obravnavati prek nacionalnih meja kot skupno, tj. alpsko javno dobro, opozarja Marion Ebster, projektna vodja pri CIPRI International.
Image caption:
Marion Ebster «Natur und Mensch» CIPRA International (c) Caroline Begle

Voda je sama po sebi stalno v gibanju in ne pozna meja. Količine vodotokov se glede na letni čas med seboj zelo razlikujejo, to pa v strnjenem in večnacionalnem alpskem prostoru povzroča precejšnje izzive. Potreba po čezmejnem dogovarjanju na območju Alp se povečuje z naraščajočimi temperaturami, kar pa ne velja za politično pripravljenost. To seveda še dodatno otežuje že tako zahtevno spopadanje s konflikti pri rabi in porazdelitvi vode. A v alpskem prostoru potrebujemo natanko to: čezmejno vključevanje vseh udeležencev in prizadetih strani v sistem organizacije rabe in porazdelitve vode ob dejstvu, da so se razmere zaradi podnebnih sprememb zaostrile. Zavedanje, da je voda skupna dobrina, je treba še močneje zasidrati v zavesti tako institucij kot prebivalcev. Pozitivni pristopi v to smer že obstajajo.

Sredi februarja 2020 je francosko predsedstvo Alpski konvenciji povabilo na mednarodno konferenco, posvečeno problematiki vode. Izpostavilo je potrebo po optimiziranem upravljanju voda na območju Alp in naraščanje števila konfliktov, povezanih z rabo vode. Primer dobre prakse, ki je bil predstavljen tudi na konferenci, je primer integriranega pristopa k upravljanju porečja Inna na območju Unterengadina v Švici na površini 2.000 kvadratnih kilometrov s petimi občinami in 7.900 prebivalci. Rezultat dolgotrajnega in težavnega procesa je bil akcijski načrt za to participativno obliko upravljanja voda, ki so ga sprejele tamkajšnje občine. Skupna dolžina reke Inn znaša sicer 517 kilometrov, njeno porečje pa obsega približno 26.000 kvadratnih kilometrov, kar bi vsekakor zahtevalo integrirano upravljanje voda s strani treh držav.

Kljub vsem težavam bo treba sodelovanje prizadetega prebivalstva pri reševanju kompleksnih vprašanj o upravljanju voda obravnavati tudi na čezmejni ravni. Tukaj imajo ključno vlogo transnacionalne institucije: tako EU z okvirno direktivo o vodah kakor tudi Alpska konvencija z Alpskim sistemom podnebnih ciljev 2050 bosta morala še odločneje zahtevati uvedbo participativnega in čezmejnega upravljanja voda. V nasprotnem primeru obstaja namreč tveganje, da bomo zamudili eno najpomembnejših tem v prihajajočih desetletjih in s tem morda zadnjo priložnost za uveljavitev trajnostnega in pravičnega ravnanja z vodo kot enim naših najpomembnejših naravnih virov.

shranjeno pod: alpMedia 2/2020, Kakovost voda