Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Stališče: V zagovor pisanih mest

13.11.2020 / alpMedia
Pandemija koronavirusa je jasno pokazala, kako pomembni za naše dobro počutje so dostopni rekreacijski prostori. Več kot 70 odstotkov alpskih prebivalcev živi v urbanem okolju in prav tu je mogoče izkoristiti še veliko možnosti za nadaljnje delovanje, je prepričana Magdalena Holzer, vodja projektov pri CIPRI International.
Image caption:
Magdalena Holzer, vodja projekta pri CIPRI International. (c) Caroline Begle, CIPRA International

Fasade hiš, strehe, zasebni vrtovi – obseg zelenih površin v mestih bo treba občutno povečati, saj je to koristno za oko in podnebje. Ukrepi, kot je odstranitev asfaltne džungle, preprečujejo toplotne otoke, omogočajo skladiščenje večjih količin CO2 in izboljšanje kakovosti življenja. Nekatera alpska mesta so na tem področju že dosegla neverjetne uspehe: francoska Annecy in Chambéry z renaturacijo vodotokov na območju mesta, italijanski Belluno s pristopom k vseevropski pobudi za mesta brez pesticidov, avstrijski Beljak s projektom Essbare Stadt (Užitno mesto). Vsi navedeni primeri so nam lahko za zgled – pri načrtovanju mest je potreben pogum za oblikovanje mikro divjine.

Vsak prebivalec mesta naj bi v neposredni bližini svojega doma imel na voljo vsaj 50 kvadratnih metrov zelene površine, ki niso onesnažene s pesticidi in so zasajene z domačimi rastlinami, in tako pripomogel h krajšim prevoznim potem in manjšim količinam izpustov CO2. Manj pogoste košnje in pletje prispevajo k zmanjšanju stroškov dela in izboljšanju biotske raznovrstnosti. Prostora za to je več kot dovolj: nakupovalna središča so pogosto oblikovana neprijazno in enolično. To je bilo opaziti zlasti med karanteno, ko se na teh površinah ni hotel nihče zadrževati. Uspešne rešitve lahko poiščemo tudi pri zasnovi in upravljanju parkirnih prostorov. Kakovost bivanja in življenja obstaja tudi zunaj našega doma in se odraža v dobrem počutju celotne občine. Kakšno olajšanje za naša pljuča in to ne le v času korone! Za načrtovanje privlačnih in zelenih mestnih površin, ki jih pozidanost tal še ni v celoti ogrozila, obstaja namreč izredno veliko možnosti.  

Cvetoči otoki v mestih, ki delujejo kot nekakšni povezovalni elementi med biotopi, so pomembni za ekološko mrežo. Čebelam in drugim opraševalcem omogočajo, da lahko opravljajo svojo temeljno vlogo. Vsak od teh elementov nam omogoča, da se naučimo več o povezanosti v naravi – je del omrežja, ki nam je v pomoč pri obvladovanju podnebne krize. Območja z visoko stopnjo biotske raznovrstnosti so nesporno odpornejša. Narava je na naši strani in nam bo pomagala – le prostor za to ji moramo dati.