Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Udeležba državljanov pri preprečevanju pozidave zemljišč

04.06.2019 / Michael Gams
Povsod po Alpah prevzemajo ljudje odgovornost za skrbno ravnanje s pokrajino. Odkupujejo zemljišča, glasujejo na referendumih, prevzemajo botrstva, ohranjanjo stoletja stare kulturne pokrajine.
Image caption:
V akcijo za kulturno pokrajino – mladi na planini Rossalm v Nemčiji pri odstranjevanju ruševja, da bi preprečili zaraščanje pašnikov in travnikov. (c) Anne-Marie Heinze
V nobeni drugi evropski državi površina trgovskih središč na prebi­valca ni tolikšna, kot je, če se omejimo le na en sam primer, v Avstri­ji. Vsak dan z urbanizacijo površin izgubimo zemljišča v obsegu 30 nogometnih igrišč. Ker so želeli zaustaviti obseg pozidanih površin, so prebivalci avstrijske zvezne dežele Vorarlberg leta 2011 usta­novili društvo Bodenfreiheit. Poslanstvo društva je s članarinami odkupovati nepozidana zemljišča in zdelovati koncepte za njihovo alternativno uporabo. Na odkupljenih zemljiščih tako namesto no­vih trgovskih objektov nastajajo novi skupnostni vrtovi, pustolovska igrišča, javna nogometna igrišča, cvetlični travniki ali biotopi.

Možnost sodelovanja imajo od leta 2015 tudi prebivalci doline Val Venosta/Vinschgau na Južnem Tirolskem v Italiji, saj lahko prevza­mejo botrstvo nad izbranim biotopom ali naravnim spomenikom. Trenutno obiskuje »svoja« zavarovana območja okoli 30 botrov, ki si med seboj redno izmenjuje informacije in izkušnje. Njihova prizade­vanja pristojne organe le še spodbujajo k ohranjanju in nadaljnjem razvoju zavarovane pokrajine.

ZA DELO SO POPRIJELI TUDI MLADI

Kako k sodelovanju pri ohranjanju naravne in kulturne pokrajine pri­tegniti mlade, kaže Mladi forum (Junges Forum), ki deluje v okviru CIPRE Nemčija in katerega člani so se udeležili prostovoljnih akcij varovanja kulturne pokrajine na planinah v okviru projekta whatsalp youth. Mladi so se odločili, da bodo tudi sami pripomogli k prepre­čevanju napredujočega zaraščanja zemljišč z različnimi grmovnimi vrstami, in o problematiki zaraščanja začeli osveščati svoje vrstnike. Ena izmed akcij je potekala v letih 2017 in 2018, ko so se prostovolj­ci zbrali na štirih različnih planinah v bavarskih Alpah, kjer so med drugim odstranjevali ruševje.

Na udeležbo mladih stavi tudi slovenski projekt Trajnostni park Istra, v okviru katerega mladi udeleženci kot prostovoljci pomagajo pri obnovi starih hiš in suhih zidov, pa tudi pri čiščenju zaraščenih stez in poti, s čimer ohranjajo stoletja staro kulturno pokrajino.

MNENJE LJUDI ŠTEJE

V Švici se udeležba državljanov pri sprejemanju odločitev kaže v neposredni obliki demokracije oz. na referendumih. Tako so švicar­ski volivci na referendumu leta 2012 potrdili pobudo okoljskega ak­tivista Franza Webra, ki je zahtevala, da število sekundarnih bivališč v določeni skupnosti ne bi smelo preseči 20 odstotkov v obsegu celotnega stanovanjskega fonda. Poleg varstva pred hrupom po­buda pripomore tudi k zmanjševanju razpršene gradnje in pozidave zemljišč v turistično zanimivih regijah.

Zaradi načrtovanih širitev smučišč v francoskih Alpah je leta 2017 skupina študentov, raziskovalcev ter gorskih reševalcev in vodnikov pripravila spletno anketo Montagne Debout, ki je želela predstavljati enoten glas prebivalcev gorskih regij. V enem samem mesecu je anketo izpolnilo okoli 7.000 ljudi, od katerih jih polovica živi v gor­skih regijah, tretjina pa je tam tudi zaposlena. In rezultat? Večina anketirancev je izrazila svojo naklonjenost gorski pokrajini in ostro zavrnila njeno banalizacijo, ki jo povzročajo za okolje nesprejemljive oblike turistične dejavnosti. 

VKLJUČEVANJE BEGUNCEV V LOKALNO OKOLJE TUDI S PRIDELAVO KOSTANJA

Oživitev neizrabljenih zemljišč, proizvodnja zdrave hrane lokalnega izvora, vključevanje ljudi v lokalno skupnost: društvo Germinale Cooperativa Agricola di Comunità ubira nove poti ter kmetijstvo in ohranitev pokrajine zdru­žuje s svojimi socialnimi prizadevanji. Tako je leta 2015 v italijanskem kraju Demonte pet domačinov skupaj s šti­rimi mladimi prosilci za azil iz Srednje Afrike začelo izva­jati projekt, v okviru katerega naj bi v dolini Valle Stura v Italiji zaživelo skupno in socialno naravnano kmetijstvo, ki bo prosilce za azil vključevalo v lokalne gospodarske in družbene dejavnosti.

CIPRA International podpira dejavnosti italijanskega društva v okviru projekta PlurAlps, ki se izvaja prek pro­grama Interreg: mlade migrante so naučili, kako se po­stavi in uredi hribovska kmetija, seznanili pa so se tudi s kostanjem – od čiščenja gozdov do pobiranja in pre­delave kostanja. Spoznali so tudi vzrejo ovac ogrožene avtohtone pasme Sambucan ter pridelavo in predelavo ekoloških proizvodov, jagodičevja in zdravilnih rastlin ter čebelarstvo. Vse to jim omogoča, da se bolje spoznajo s pokrajino, se nadalje izobražujejo in osvajajo nova de­lovna področja.

 

www.cipra.org/sl/pluralps

 

Vir in nadaljnje informacije: www.cipra.org/alpe-na-odru