Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Tradicionalno varstvo narave je v krizi

11.01.2016 / alpMedia
EU zagovarja izboljšanje izvajanja Strategije za biotsko raznovrstnost, istočasno pa smo priča drobitvi, slabitvi in razvrednotenju zavarovanih območij v Alpah. V čem je težava?
Image caption:
Stari predsodki? Listino francoskega narodnega parka Vanoise je zavrnilo 27 od 29 občin, med njimi je tudi občina Termignon. © Parc National de la Vanoise – Nathalie Tissot

Rezultat vmesnega pregleda izvajanja Strategije za biotsko raznovrstnost do leta 2020 je streznjujoč: več kot tri četrtine pomembnih naravnih habitatov je v slabem stanju, številnim vrstam grozi izumrtje. »Izguba biotske raznovrstnosti pomeni izgubo naše osnove za življenje,« je opozoril evropski komisar za okolje Karmenu Vella. »Tega si sami niti naše gospodarstvo ne moremo privoščiti.« Ukrepati morajo zlasti države, ki bi morale pospešeno izvajati ukrepe na nacionalni ravni, a ne le znotraj zavarovanih območij, temveč tudi v kmetijstvu in gozdarstvu. 

Kot je pokazala anketa Eurobarometra, se ljudje zavedamo pomena biotske raznovrstnosti in njenega varstva. Kljub temu pa so obstoječa zavarovana območja v Alpah izpostavljena velikim pritiskom. V Italiji naj bi »razkosali« območje narodnega parka Stilfser Joch/Stelvio. V Sloveniji potekajo protesti v zvezi s Triglavskim narodnim parkom: osem okoliških občin naj bi skladno s predelanim zakonom prejemalo finančno podporo, ker pa zaradi gospodarske krize obljubljena sredstva niso bila izplačana, so se nekatere občine uprle. 

Iracionalni predsodki

V Franciji se bo obrobno območje narodnega parka Vanoise skrčilo na sedmino sedanje površine, saj je kar 27 od 29 občin zavrnilo novo listino. Pri tem je zanimivo, da je več županov z listino sicer soglašalo, vendar so občani, ki so jih deloma zastopali občinski sveti, glasovali proti. Rémi Zanatta, župan občine Termignon, je razočaran: »Narodni park Vanoise  je strateški steber za turizem. Listina bi tako bila logična posledica.« Pobuda za izdelavo listine izhaja iz nacionalnega zakona leta 2006, ki predvideva krepitev sodelovanja med narodnimi parki in okoliškimi občinami.   

Zakaj so zavarovana območja v tako težkem položaju? V narodnem parku Vanoise, denimo, je na to zagotovo vplivalo dejstvo, da se v 26 od skupno 29 občin nahajajo zimskošportna središča, med katerimi so tri, ki sodijo med deset največjih v svetu. Očitno je, da koristi, ki jih prinaša varstvo, prebivalcem niso bile predstavljene dovolj jasno. »Listino razumejo ljudje kot zaviralo napredka,« je pojasnil direktor parka Emmanuel Michau. »V resnici pa je listina zlasti orodje, s katerim je mogoče vzpostaviti partnerstva pri uresničevanju regionalnega razvoja.«  V drugih francoskih parkih pa se je z listino takoj strinjalo 75 do 80 odstotkov občin. 

CIPRA Italija utira nove poti

Vprašanje se torej glasi: kako izboljšati sodelovanje in razumevanje med varstveniki in uporabniki? V Italiji daje dober zgled CIPRA: v sodelovanju s članskimi organizacijami, ki deloma zastopajo zelo različna stališča, je CIPRA Italija pripravila strateški dokument, ki vsebuje predloge za izvedbene ukrepe. Prepričana je, da bodo zavarovana območja z vključevanjem prizadetih na lokalni ravni in drugih sodelujočih poiskala ne le odgovore glede biotske raznovrstnosti, temveč tudi glede pričakovanj, povezanih s kakovostjo življenja.

Viri in več informacij na: http://www.vanoise-parcnational.fr/fr/documentation-en-ligne/doc_download/2687-la-charte-du-parc-national-de-la-vanoise--le-present-et-lavenir.html (fr), http://www.adnkronos.com/sostenibilita/risorse/2015/10/05/una-petizione-per-salvare-stelvio-associazioni-mattarella-fermi-smembramento_KKiRZuvsA7xgCzBWf8xB1K.html (it), http://ec.europa.eu/environment/nature/biodiversity/comm2006/2020.htm (en), http://www.cipra.org/it/cipra/italia (it)

shranjeno pod: alpMedia 08/2015