Program Aktivno v šolo in zdravo mesto hojo obravnava kot univerzalno zdravju koristno telesno dejavnost in obliko mobilnosti, ki je široko dostopna in primerna za vse ne glede na socialni status. Neaktivnost in sedeči način življenja sta po oceni Svetovne zdravstvene organizacija globalni zdravstveni problem in eden vodilnih vzrokov smrti. Redna hitra hoja, lahko pomembno izboljša naše splošno počutje, zmanjšuje pa tudi tveganje za nastanek in blaži potek nekaterih kroničnih nenalezljivih in duševnih bolezni, ki so razširjene tudi v Sloveniji.

Hoja lahko tudi pomembno prispeva k okrevanju po pandemiji. Vpliv pandemije na življenjski slog  v Sloveniji kaže na velik upad telesne dejavnosti in porast teže med odraslimi in otroci (SI-PANDA, NIJZ, 2021, 6 val; SLOfit; Poročilo, September 2020), psihiatri pa opozarjajo tudi na porast težav z duševnim zdravjem pri vseh skupinah, posebno velik je pri mlajših.

Zdravstvene koristi hoje so dobro raziskane in tudi v Sloveniji že veliko ljudi vsak dan šteje korake v dobri veri, da s tem koristijo svojemu zdravju. Pomanjkanje fizične aktivnosti je po nekaterih študijah dvakrat bolj smrtonosno kot debelost. Najbolj razširjeno je priporočilo o 10 000 korakih na dan, ameriški zdravniki priporočajo vsaj 15 minutah hitre hoje na dan (Harvard Health Publishing, 2013), NIJZ priporoča vsaj 30 minut hitre hoje na dan (Gibanje, telesno dejavni vsak dan, NIJZ, 2013).  Hoja velja za hitro, kadar se lahko med hojo pogovarjamo, ne moremo pa peti. Priporočilo vključuje tudi namig, da hitrost hoje z napredovanjem vadbe povečujemo.

Kljub temu da vsi vsak dan vsaj kakšno razdaljo prehodimo peš in kljub prepoznavanju koristi hoje za zdravje, so pogoji za hojo še marsikje slabi. Kot ugotavljamo v programu Aktivno v šolo in zdravo mesto, so tudi v Sloveniji pločniki pogosto ozki ali pa jih sploh ni, tlakovanje je neravno, prehodov za pešce je premalo, robniki na prehodih niso znižani kar otežuje hojo starejšim, invalidom in staršem z vozički, zeleni intervali na prehodih so prekratki, ob poteh ni klopi in pogosto pri organizaciji gradbišč povsem pozabijo na pešce. Pri nas imajo pri urejanju prometa še vedno v glavnem prednost avtomobili. Celo v okolici številnih osnovnih šol in na dvoriščih pred šolami imajo vozila prednost pred pešci. Mnoge otroke starši vozijo v šolo, čeprav so doma zelo blizu šole.  Občine lahko v okviru svojih zdravstvenih programov in urejanja prostora pomembno prispevajo k izboljšanju pogojev za hojo po vsakdanjih opravkih.

Program Aktivno v šolo in zdravo mesto si s podporo Ministrstva za zdravje RS prizadeva to stanje spremeniti skozi tri vrste dejavnosti:  vzorčne primere lokalnih načrtov hodljivosti, širjenje znanja o načrtovanju zdravega bivalnega okolja in podporo organizirani hoji otrok v šolo s Pešbusom in Bicivlakom. V izvajanje programa so vključeni številni lokalni akterji, predstavniki občin, šol, Centrov za krepitev zdravja in Zdravih mest, območne enote NIJZ in drugi, tudi otroci. Program izvaja IPoP – Inštitut za politike prostora v sodelovanju z Društvom za varstvo Alp CIPRA Slovenija in Zavodom Dostop, ki v proces načrtovanja prinaša znanje o univerzalni dostopnosti prostora in zastopa potrebe oseb, ki živijo z različnimi vrstami oviranosti.

Program je del aktivnosti Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje Dober tek, Slovenija, s katerim želi država z vrsto aktivnosti izboljšati prehranske in gibalne navade prebivalstva in s tem zmanjšati breme debelosti. Pomemben del ukrepov predstavljajo tudi aktivnosti za izboljšanje pogojev za aktivno mobilnost.

Občine  in šole lahko na spletni strani www.aktivnovsolo.si najdejo primere dobre prakse, ki so lahko v spodbudo in  pomoč pri organizaciji hoje otrok v šolo, analize hodljivosti in oblikovanja in uresničevanja ukrepov za urejanje hoji prijaznega lokalnega okolja.

Več o programu spletni strani aktivnovsolo.si in na facebook.com/aktivnovsolo/.

Več informacij: dr. Maja Simoneti, [email protected], 031 306 772