Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Druge informacije

Novice

Stališče: Renska dolina brez meja

12.07.2017
Kot se je pokazalo na konferenci o mobilnosti, ki je potekala konec junija 2017 v Lihtenštajnu, je čezmejno sodelovanje postalo nujno potrebno. V regiji, kakršna je Dolina Alpskega Rena, ki nima prepoznavnega središča, je zato še pomembneje, da se prostor obravnava celostno, je poudaril Wolfgang Pfefferkorn, projektni vodja pri CIPRI International.
Image caption:
Wolfgang Pfefferkorn, projektni vodja pri CIPRI International © CIPRA

Ključna točka konference o mobilnosti, ki je pod geslom Misliti, načrtovati in ukrepati prek meja potekala 29. junija 2017 v Vaduzu v Lihtenštajnu, je bila trajnostna mobilnost na obmejnem območju doline Rena in Bodenskega jezera. Anketa je pokazala, da je več kot 120 udeležencev iz Lihtenštajna, Avstrije, Nemčije in Švice na konferenco pripotovalo večinoma z javnimi prevoznimi sredstvi, kar na obmejnem območju ni nekaj samoumevnega. Večina zaposlenih se na delo vozi z lastnim avtomobilom in je seveda zato deležno vseh stranskih učinkov, kot so zastoji, hrup, slab zrak, izpusti toplogrednih plinov. Za promet je potrebno načrtovanje, pa tudi preseganje geografskih in administrativnih meja ter podiranje meja v glavah ljudi. 

Velikim izzivom prostorskega načrtovanja bomo kos le, če bomo ta prostor obravnavali, doživljali in razumeli celostno – vse to z namenom, da bi ga skupaj uspešno upravljali. To velja tako za dolino Alpskega Rena kot tudi za druge obmejne regije na območju Alp. Za razliko od drugih aglomeracij, kot sta francoski Grenobel ali švicarski Basel, kjer obstaja ožje mestno območje z okolico, je dolina Rena aglomeracija, sestavljena iz številnih manjših središč, ki večinoma ležijo na obrobju, sredi tega prostora pa se razprostirajo obširna nepozidana, zavarovana in kmetijska območja in z njimi Ren.   

V tem prostoru ni močnega spodbujevalca, ki bi zaradi lastnih potreb poskušal pritegniti k delovanju še druge akterje. V Renski dolini gre prej za to, da se morajo najprej zbrati in moči združiti tisti akterji, ki bi lahko kaj spremenili, npr. mesta, ožja območja, prevozniki in druge zainteresirane skupine, je poudaril tudi Markus Maibach, eden glavnih govornikov na konferenci. Ena od možnosti se za prihodnje obdobje nakazuje prek švicarskih programov za razvoj aglomeracijskih območij: poleg obstoječega programa za Werdenberg - Lihtenštajn so začele skupno strategijo trajnostnega razvoja naselij, prometa in prostega prostora izdelovati tudi občine na švicarski in avstrijski strani, v kantonu St. Gallen in Vorarlbergu.

Ključno vprašanje za prihodnost regije torej je in ostaja mobilnost. Brez zmogljivih železniških prog za visoke hitrosti, kot bi lahko bila tudi hitra železnica FLACH, seveda ne bo mogoče govoriti o trajnostnem čezmejnem prostorskem razvoju. Tudi v času krčenja javnih sredstev so namreč potrebne rešitve, ki bodo zagotavljale učinkovito, inovativno in stroškovno učinkovito oblikovanje javnega prevoza, je zapisano tudi v dokumentu CIPRE z naslovom Poti do nove kulture trajnostne mobilnosti.

 

Viri in nadaljnje informacije:

www.cipra.org/sl/cipra/international/projekti/tekoci-projekti/trajnostna-mobilnost-dnevnih-migracij , www.cipra.org/sl/stalisca/poti-do-nove-kulture-trajnostne-mobilnosti