Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Stališče: Ogenj naj bo namenjen medsebojni solidarnosti in ne razplamtevanju strahu in sovraštva

29.08.2018 / alpMedia
Kaspar Schuler, ki je junija prevzel mesto direktorja CIPRE Internacional, ob 30. obletnici akcije Ogenj v Alpah opozarja: največja izziva sodobnega časa sta podnebna kriza in nacionalizem.
Image caption:
Kaspar Schuler, direktor CIPRE International © Darko Todorović

Začelo se je pred natanko tremi desetletji. V odmaknjeni dolini Madras v švicarskem Graubündnu, ob meji z italijansko dolino Val Bregaglia/Bergell, je zagorel ogenj kot uporniški klic na pomoč. Skupaj s peščico pogumnih domačinov in priseljencev sem se kot pastir s svojo družino boril proti projektom gradnje črpalnih akumulacijskih hidroelektrarn, ko so jih takrat v velikem številu načrtovali po celotnem območju švicarskih Alp. Tudi nebrzdana gradnja alpskih tranzitnih avtomobilskih cest, razvrednotenje gorske pokrajine in pojav snežnih topov in skokovito naraščanje števila smučišč so bili problemi, s katerimi smo se takrat ubadali okoljevarstveniki. Ogenj je bil element, ki je povezoval posamezne teme, regije in ljudi. Zamišljali smo si, kako bomo v nočnem orlovem letu doživeli ognjeno verigo, ki bo segala od Dunaja do Nice.

Razširjenost trajnostnega načela kot temeljnega razvojnega koncepta potrjuje pravilnost prizadevanj številnih prvih zagovornikov na tem področju, ne nazadnje tudi tistih, ki so si od petdesetih let dalje neumorno prizadevali za uveljavitev pogodbe o varstvu celotnega alpskega območja. Leta 1995 je pogodba postala realnost, Alpska konvencija pa od takrat dalje določa politični okvir glede gospodarskega razvoja, ki mora biti v skladu s skrbnim ravnanjem z okoljem.

Delo pa še ni povsem opravljeno. Alpsko območje je prizadela podnebna kriza. In po žilah marsikaterega alpskega prebivalca se pretaka dobro znan strup, ki mu pravimo nacionalizem.

Podnebne spremembe so to poletje na nemško govorečem območju Alp povzročile hudo sušo, kar je marsikje privedlo celo do splošne prepovedi kurjenja v naravnem okolju. Namesto pravega ognja v Alpah so tako udeleženci 30. jubilejne prireditve, ki so jo organizirali Mountain Wilderness, Alpska iniciativa in CIPRA, lahko občudovali umetniško svetlobno inštalacijo.

Nacionalizem na žalost doživlja ponovni vzpon in pri tem ponuja cenene recepte za reševanje političnih problemov, čeprav proizvaja le eno: poražence. Poletne počitnice, ki sem jih preživel ob turkizni modro-zeleni Soči v Sloveniji, so me ponovno spomnile prav na to. Medtem ko me je navduševala ljubeznivost prebivalcev Julijskih Alp, ki sega prek jezikovnih in državnih meja, pa so na gorskih pobočjih in v vaseh še vedno vidne brazgotine soške fronte, ki zbujajo strašljive spomine na prvo svetovno vojno. V imenu nacionalističnih idealov so se med seboj dve leti na grebenih gora in v dolinah spopadali slovenski, avstrijski, madžarski, nemški in italijanski vojaki – življenje je izgubilo 200.000 vojakov.

In spet je odvisno le od nas, alpskih prebivalcev sodobnega časa, da se upremo obem grožnjam: nacionalizmu in podnebni krizi. Z dejanji, ki jih odlikuje inovativnost in skromnost, z odprtostjo in človečnostjo, se moramo povezati prek gorskih vrhov in meja. Da ogenj ne bo povzročal opustošenja zaradi vojn ali gorskih požarov, temveč bo kot simbol medsebojnega razumevanja vzplamtel v naših srcih.