Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Socialne inovacije v objemu italijanskih gora

15.09.2017
V sredo 13.9. 2017 so je začela zadnja od štirih delavnic v okviru CIPRI-niga projekta I-LivAlps. Projekt je namenjen povezavi ljudi iz različnih generaciji, ki prihajajo iz različnih alpskih držav. Na teh delavnicah tako mladi in predstavniki nacionalnih odborov CIPRE s strokovnjaki iz določnih področij razpravljajo o izbranih temah, izmenjujejo znanje in izkušnje ter iščejo rešitve na zastavljene probleme. Tema zadnje delavnice je bila: Družbena inovacija.
Image caption:
Čudoviti razgledi z vasice Stroppo. Photo: C. Baungartner
Image caption:

Ta besedna zveza ima več definicij, po eni izmed njih so družbene inovacije ideje (produkti, storitve, modeli), ki hkrati učinkovito odgovarjajo na potrebe družbe in ustvarjajo nove družbene odnose in sodelovanja.  Predvsem je pomembno, da družbene inovacije izhajajo iz potreb družbe ter ustvarjajo nek pozitivni učinek za samo okolje v katerem delujejo. Primer družbene inovacije v Sloveniji je Slovenska filantropija, ki spodbuja razvoj prostovoljstva, delo z migranti in ogroženimi skupinami in je zagovornik njihovih pravic. 

Tokratna delavnica je potekala v Centro Culturale Borgata v  italijanski vasici San Martino v zgornjem delu doline Valle Maira. Vasica se nahaja zahodno od Torina v Kotijskih Alpah na višini 1400 m. Na tokratno delavnico smo se odpravili štirje Slovenci.  V eno smer smo prevozili  724 km za kar smo potrebovali 11 ur. Prišli smo v sredo zvečer, ravno na večerjo in na okcitansko glasbo. Ta prostor je namreč prežet s kulturo okcitanskega ljudstva, ki živi v nekaterih italijanskih in španskih gorskih dolinah ter južno od reke Loare v Franciji. Imajo svoj jezik, ki ga govori od 100.000 do 800.000 ljudi.   Naslednji dan smo si ob sončni svetlobi lahko ogledali še okolico. Videli smo, da se nahajamo sredi skoraj neposeljene pokrajine, na slikovitem območju med visokimi gorami, ki se dvigujejo tudi do 3400 metrov. Seveda, nas je zanimalo, kako so na teh strmih in nedostopnih pobočij nastale človeške naselbine, zato smo z veseljem prisluhnili zgodbi območja, ki sta nam jo predstavila župan območja in Maria Schneider. Posebno zanimiva je Marijina pripoved.  Njen mož Andrea je namreč  pred več kot 30 leti po naključju prišel v to dolino. Kraj ga je začaral, zato sta z Marijo tu kupila celo propadajočo vasico in jo obnovila. Pri tem sta mislila na lokalno zgodovino in kulturne posebnosti. Najprej sta začela z jezikovno šolo, danes pa sem prihajajo turisti, ki si želijo miru in sprostitve. Skozi pripoved gostov smo spoznali in začeli razumevati problematiko območja v katerem se nahajamo (izseljevanje, težave pri nakupu hiš, sezonskost turizma, pomanjkanje (razvojnih) organizacij). Nato smo se na podlagi lastnega zanimanja razdelili v štiri skupine: turizem, narava in ljudje, delo in življenje v Alpah, prostorsko načrtovanje. Cilj vsake od teh skupin je bilo najti družbene inovacije na izbrano temo na primeru Valle Maire.

Po večerji nas je čakalo predavanje Dominik-a Sigrist-a, nekdanje predsednika CIPRE International,  o projektu WhatsAlp. Cilj projekta je prehoditi Alpe od Dunaja do Nice. Na poti so alpski pohodniki že od junija, zaključili pa bodo do konec tega meseca. Enako pot so isti ljudje že opravili pred 25 leti, kar pomeni, da je ta pohod enkratna priložnost za opazovanje in dokumentiranje  sprememb v času. Del poti v Franciji, Avstriji in Italiji so prehodili tudi z mladimi (projekt WhatAlp Youth), del katerih so bili tudi slovenski mladi - CIPRA Youth Council (CYC).

To predavanje smo Slovenci skoraj v celoti izpustili. Ker košansko polfinale proti Španiji se pač ne igra vsak dan. Zagotovo je ta naša žrtev prispevala k slovenski zmagi, ki pa jo ostali udeleženci večinoma niso razumeli,  zato smo proslavljali sami z italijanskim pivom.

Naslednji dan smo imeli predstavitve rezultatov našega skupinskega dela pred domačini doline. Le- ti so naše ideje in predloge pohvalili, vseeno pa je ostajalo veliko odprtih dilem, vprašanj in zadreg. Ugotovili smo, da je za razumevanje prostora potrebno veliko časa in sodelovanje z lokalnim prebivalstvom Vsaka skupina se je bolj ali manj uspešno trudila držati predpisanih deset minut.

Sledile so tri različne delavnice. Prvo so izvajali pohodniki projekta Whatsalp, ki so razložili več o svojem potepanju po Alpah. Ena od točk pa je bil tudi pogovor o  novi izvedbi tega pohoda čez 25 let. Drugo delavnico je vodila Christina iz Italije, ki je govorila o projektu SIMRA, ki se aktivno ukvarja z družbenimi inovacijami v ruralnih predelih po vsej Evropi. Zadnjo delavnico pa je vodila Frazsika, ki je ukvarja s družbenimi inovacijami na področju hrane in sonaravnega kmetijstva. Sledilo je kosilo, kot  vedno z značilnimi italijanskimi jedmi in nato slovo naše slovenske ekipe, saj nas je čakala dolga pot domov. Nekaj časa smo se nameravali odpeljati kar v Carigrad, a smo na koncu še vseeno pristali pod okriljem domačih Alp.

Skozi celotni projekt I–LivAlps sem se naučila veliko o samih Alpah predvsem pa sem spoznala, kako pomembno, je da se sami odločimo in poizkušamo narediti nekaj, kar bo preprosto pomagalo k lepši prihodnosti ljudi in okolja. Navdih za dejanja lahko najdem v dejanih mladih in malo bolj mladih udeležencev, ki s svojimi dejanji in besedami zavračajo mite o ne zmožnostih posameznika pri spreminjanju sveta k boljšemu jutri.  

 

Alenka Kastelic,udeleženk

shranjeno pod: Erasmus