Alpska območja so stalno izpostavljena razvojnim pritiskom. Nekatera gonila razvoja se raztezajo po daljšem časovnem obdobju (npr. demografske spremembe, proces globalizacije, naraščajoča poraba virov), posledice so pritiski zaradi zahtev po prilagajanju, konkurenci, spremembah ali diverzifikaciji. Drugi razvojni trendi se pojavijo nenadoma in vzbudijo strah. V Švici se je to zgodilo ob strmem padcu števila nemških gostov zaradi finančne in gospodarske krize, kar je bilo ne nazadnje opaziti tudi pri trdnem franku, ali pa ob zakonodajnih spremembah (zakon o sekundarnih prebivališčih). Še zlasti zahtevno postane, če se učinki posameznih gonil pojavijo nenadoma, se zaostrijo in prizadenejo ključne industrijske panoge alpskih območij, kot sta malostrukturirana turistična dejavnost ali pa gradbeništvo.
Taka zaostritev je vzrok za ekonomske težave številnih destinacij, kar med drugim kaže manjše število prenočitev v hotelirstvu ali upočasnitev dejavnosti pri dosedanjih dveh regionalnih nosilcih gospodarske rasti, tj. turizmu in gradbeništvu. Zastoj v gospodarski rasti povzroča tudi pomanjkanje zazidljivih zemljišč. Istočasno se pojavljajo spremembe v strukturi gostov: turiste z bližnjih tržišč, npr. nemškega, so deloma nadomestili turisti z oddaljenejših azijskih trgov, ki pa pogosto ustvarjajo nižjo dodano vrednost. Navsezadnje delujejo na področju naložb šibkejše spodbude za rast z območij, od koder izvirajo turisti, in iz ravninskih predelov. Obeti za vnovično rast v dosedanjem obsegu niso dobri, strukturne spremembe hitro napredujejo in zahtevajo spremembo v načinu razmišljanja,

Od centra za lesno gradnjo do delitve hotelskega osebja

In kakšni so v turizmu in gradbeništvu trajnostni poslovni modeli, ki ustvarjajo nižjo gospodarsko rast? Dosedanji kvantitativni razvoj bo moral zamenjati kvalitativni razvoj, to pa zahteva kreativnost, pripravljenost na spremembe ter vključevanje različnih potreb in pomislekov – če povzamemo: socialne inovacije. V skupnih inovacijskih procesih se lahko na podlagi novih družbenih praks, institucionalnih sprememb in participativnih procesov izoblikuje nov potencial za razvoj v turizmu in gradbeništvu.
V Švici nastajajo socialne inovacije, če navedemo primer, v okviru projekta Zukunft Hasliberg, za katerega je ponudbo dala občina: v skupnem procesu, v katerem sodeluje več kot sto domačinov in lastnikov sekundarnih prebivališč, so bile že oblikovane ideje za oživitev regionalnega razvoja, npr. ustanovitev centra za lesno gradnjo, odprtje večgeneracijske hiše ali možnosti predstavitve za manjša podjetja. V Adelbodnu želijo okrepiti regionalni gospodarski krogotok, tako da lastnike sekundarnih prebivališč, ki bi jih bilo treba prenoviti, spodbujajo k prenovi in jim pri tem zagotavljajo podporo v obliki finančnih sredstev in človeških virov; po zaključeni obnovi bodo obnovljena počitniška stanovanja določen del leta na voljo na trgu. Nadalje: hoteli v kantonih Graubünden in Ticino si delijo dobro usposobljeno osebje in tako ob različnih vrhuncih sezone obvladujejo razmere. S tovrstnimi oblikami sodelovanja bo uporaba človeških virov učinkovitejša, zaposleni pa se bodo lahko tako tudi dodatno izpopolnjevali, kar bo istočasno tudi izboljšalo podobo delodajalca.
Socialne inovacije lahko spodbujajo prerazporeditev prometa in dobička ter omogočajo gospodarnejše ravnanje z viri, imajo tudi visoke zahteve glede koordinacije in komunikacije, v ospredje pa postavljajo materialne in nematerialne kvalitete. Za to sta potrebna tudi izobraževanje in nadaljnje usposabljanje. Poleg tega socialne inovacije pogosto zmanjšujejo tveganja, manj obremenjujejo pokrajino in z integriranim poslovnim modelom tudi prihodnjim generacijam kažejo možnosti za trajnostno sobivanje lokalnega prebivalstva s turisti v alpskih regijah.

Monika Bandi Tanner, Univerza v Bernu, Raziskovalno središče za turizem (CRED-T), Švica
Irmi Seidl, Švicarski inštitut za raziskovanje gozdov, snega in pokrajine (WSL), Švica

Quo vadis, smučarski turizem?

Obstajajo znanstvene študije, ki razkrivajo višino dolgov posameznih vrst gorskih žičniških podjetij in gorske železnice, ki so prejele subvencijska sredstva, ter kakšne so dolgoročne posledice. CIPRI International je eden od raziskovalnih inštitutov na to temo obljubil prispevek o Avstriji, a v zadnji minuti odstopil od obljubljenega. Razlog za to naj bi bila po informacijah avtorja bojazen, da so bili konflikti izzvani, inštitutu pa odvzeta naročila.
Vendar pa je mogoče na podlagi objavljenih študij podati mnenje o spremembah v vedenju počitniških gostov in obiskovalcev. Kot je CIPRA zapisala v svojem stališču z naslovom Sončev obrat v zimskem turizmu, je število nočitev v Alpah že nekaj let v upadanju, kar velja tudi za nekdaj uspešna zimskošportna središča. Število smučarskih vozovnic, ki so bile prvič registrirane ob vstopu gosta na smučišče, v zadnjih petih letih v vseh alpskih državah stalno upada, ravno tako število dni bivanja smučarjev v zimskošportnih središčih. Zlasti mladi se z zimskimi športi, če sploh, ukvarjajo le še priložnostno. Tretjina do četrtina smučišč obratuje z izgubo. Zahteve po financiranju trženjskih dejavnosti in infrastrukture iz davkoplačevalskih sredstev so vedno glasnejše, tveganje pa se prenaša na družbo.
Kot kažejo študije, aktualni trend združevanja smučišč še ne zagotavlja večjega števila gostov. Razširjena ponudba bo mogoče kratkoročno pritegnila nove goste, a takoj, ko se bo razširila ponudba v nekem drugem kraju, bodo ti gostje spet odšli. Skupno število smučarjev kaže trend zmanjševanja – znotraj Alp pa vlada boj za njihovo porazdelitev.
Barbara Wülser, CIPRE International