Prav to nas navaja na nujnost, da tudi VE kot industrijske naprave obravnavamo celovito, holistično, torej z več vidikov. Zaradi VE nastajajo industrijske cone sredi narave, v hribovitem svetu, z izsekavanjem gozdov, izravnavo terena in izgradnjo prometnic za izjemne tovore. Take degradacije narave in okolja v hribovitem svetu doslej nismo poznali. Ali naj prebivalci, okolje in narava nosijo škodljive posledice premalo pretehtanih odločitev?

Kakšno vlogo naj bi imele VE v Sloveniji? Zniževanje CO₂ ?

Ali gre pri VE za pozitiven ali negativen razvoj na področju novih virov električne energije? Brez kritičnega odnosa do razvojnih usmeritev ni napredka, saj nas evforija, še posebno v tehniki, lahko zapelje v slabe odločitve. O preteklih zablodah se lahko poučimo v publikaciji EEA (2001) (European Environmental Agency – Evropska agencija za okolje): Pozne lekcije iz zgodnjih svaril: previdnostno načelo 1896-2000 (ARSO, 2004).  Leta 2013 je izšel drugi zvezek (EEA, Vol. II): Late lessons from early warnings: science, precaution, innovation. Slovenskega prevoda še ni. Previdnostno načelo je na razpolago javnosti v Zakonu o varstvu okolja (ZVO-1, 8.člen), da ga argumentirano uporabi, tudi v povezavi z Aarhuško konvencijo.  

A obnašamo se kot v preteklosti, opozorila ne zaležejo. Tako je leta 2009 dr. J. Etherington, ki je poučeval ekologijo na Univerzi Wales, napisal knjigo: The Wind Farm Scam, An Ecologist's Evaluation (v prevodu: Prevara z vetrnimi polji, Ovrednotenje ekologa). V njej kritično obravnava vetrne elektrarne, ki ne morejo izpolniti vloge, ki jim jo pripisuje politika. Da, politika, ne stroka. Vzpostavili smo sistem verovanja v obnovljive vire, ki ga tehnika ne podpira. Ali ni dovolj poučen primer Nemčije, ki jo politika daje za zgled po številu vetrnih elektrarn? A jim ogljikovega dioksida ne uspe zmanjševati.

Pozno lekcijo na področju vetrnih elektrarn in njihovega političnega ''Energiewende'' (v prevodu: Energijski preobrat) v Nemčiji doživljajo torej kar v sedanjiku. O tem obstaja več strokovnih študij, na primer: dr. Fritz Vahrenholt: Germany's Energiewende, A Disaster in the making (2017) (v prevodu: Nemški energijski preobrat, Katastrofa v izvedbi)[1].

Nedavno je bil nemški elektroenergetski sistem pred razpadom [2]. Ni bilo vetra. Izpadlo jim je za 20.000 MW vetrnih elektrarn. S svojo rezervo je nemški elektro sistem pomagala reševati tudi Slovenija. Vetra pa ni bilo kaj več niti v sosednjih državah: Avstriji, Franciji, Danski in Veliki Britaniji. Nemčija je bila zaradi pomanjkanja vetra že večkrat na robu zloma. Poljska in Češka sta se zavarovali pred nenadnimi sunki vetrne elektrike iz Nemčije s prečnimi transformatorji. Kaj gre narobe? Politika ignorira naravno zakonitost, da s seštevanjem naključnih, kaotičnih pojavov kot so lokalni vetrovi, ne moremo dobiti stalnega vira, torej stacionarnega stanja. Z vetrnimi elektrarnami (niti skupaj s sončnimi elektrarnami) ne moremo zamenjati jedrske elektrarne (24/7 vir), četudi oba vira ne spuščata ogljikovega dioksida, če že gre za ta cilj, da izjemno velike razlike v gostoti energije niti ne omenjamo. Poglejmo sveže ugotovitve o nemški energetski politiki, ki je tako nekritično opevana in naj bi bila zgled tudi nam.

Tudi za nas je pomembno, da smo  seznanjeni z drugim mnenjem, tako kot v zdravstvu. Vendar pa ni dovolj, da VE ne izpuščajo ogljikovega dioksida. Pravo vprašanje je, kateri izpust tega plina bi VE s svojo elektriko zmanjšale. Na to vprašanje država nima odgovora. Niti na to, koliko  CO₂  sta obe delujoči VE v Sloveniji zmanjšali in kateremu viru? Čemu potem graditi VE? Ključno je namreč poznati delovanje elektro sistema oziroma omrežja.

Vetrno elektriko prednostno prevzame omrežje. Električno omrežje deluje tako, da se proizvodnja elektrike stalno prilagaja porabi, sicer bi lahko prišlo do mrka. Če torej zapiha veter in gre prednostno vetrna elektrika v omrežje, mora neka druga elektrarna zmanjšati svojo proizvodnjo. Katera? Ali sta to na primer termoelektrarni na premog, šoštanjska ali ljubljanska, kar bi pomenilo zmanjšanje CO₂ ? Ne, za ravnotežje v sistemu poskrbijo daljinsko vodene hidroelektrarne (HE), s potrebnim hitrim odzivom, ki tudi ne oddajajo ogljikovega dioksida in so obnovljiv vir elektrike. O vlogi HE pravi direktor Holdinga slovenskih elektrarn (HSE) (Mladina, št. 41/2020, stran 35): »Prav tako so HE pomemben element za vključitev večjega deleža nestanovitnih obnovljivih virov energije, kot sta sonce in veter, v električno omrežje. S svojo sposobnostjo hitrega prilagajanja proizvodnje namreč lahko sledijo spremembam potreb po energiji v omrežju.«

A tako torej, dražjo vetrno elektriko v omrežje in to na račun cenejše in stalnejše hidro elektrike, ki tudi ne spušča CO₂? Očitno obstaja pri načrtovalcih VE strokovna zmeda. Kaj potem sploh počno VE, če ne zmanjšujejo CO₂? In še gospodarsko škodo delajo. Ne samo zaradi dražje elektrike, ampak tudi s tem, ker dobivajo podporo, ki gre v tujino za odplačilo vetrnic.

Takoj se torej vprašamo: s čim bomo zamenjali TEŠ6 s 600 MW stalne (24 ur / 7 dni v tednu) moči? S HE? Tudi hidroelektrarne vodi narava, vreme in ne človek. Pogostejše so suše, premalo ali preveč vode. Najpomembnejši člen energetskega zakona (EZ-1, 21.člen) pa je, da zagotavlja stabilnost in zanesljivost dobave električne energije, ki je tržni produkt in mora izpolnjevati vse zahtevane karakteristike kvalitete. Ker smo povezani v evropsko električno omrežje, ima zanesljivost vseevropski pomen, kar vključuje ustrezna evropska direktiva (Direktiva 2005/89/ES). Veter pa je izredno nestalen vir moči, kar zdaj spoznavajo v Nemčiji in kar je bilo že od začetka uvajanja VE tehnično povsem jasno. Vsekakor bi se morala politika, poslanci in tudi druga javnost bolj poglobiti v tehniko, če naj sprejemajo tako pomembne odločitve kot so Akcijski načrt za obnovljive vire in Nacionalni energetsko podnebni načrt do 2030 in do 2050.

Priporočam  v branje knjigo prof. dr. Rafaela Mihaliča: Energetika za vsakogar in za vse ostale, ki je izšla jeseni letos pri Tehniški založbi Slovenije v prid kvalitetnejši in tehtnejši razpravi in predvsem odločitvam o virih elektrike v Sloveniji. Izjave posameznih tvorcev energetske politike najdemo zbrane v reviji EOL decembra 2019 ter oktobra 2020. 

Množični odpori proti vetrnim elektrarnam v drugih državah

Foto: 7.000 protestnikov na Irskem (2014) proti VE in novim daljnovodom kot posledico VE (vir: EPAW).

Vir: EPAW

O tem v naših medijih ne želi ali ne more nihče pisati in objavljati. Niti kritično novinarstvo. Že to je znak, da gre za verovanje v obnovljive vire, ker se o bogu ne razpravlja. Ampak realnost je povsem drugačna, prebivalci po svetu se upirajo političnemu vsiljevanju vetrnih elektrarn. Ne pomnimo, kdaj je kakšna  industrijska naprava vzbudila tak odpor po vsem svetu.

Najmočnejši argument je hrup VE, ki škoduje zdravju, dobremu počutju in kvaliteti bivanja. Vpliv je dovolj močan več kilometrov stran od VE in v življenjski dobi 25 let, na kar politika in ''zeleni'' pozabljajo. V Nemčiji po preteku tega obdobja postavijo nove še za 25 let. Cele generacije so potem podvržene temu, predvsem pulznemu hrupu (glej 1.del), ki se ga ne da navaditi kot včasih morda hrupa prometa. O vsem obstaja množica spletnih strani. Tiste, ki jih zanima in ne želijo biti nerazgledani tako kot politiki, navajam nekaj spletnih strani z množico študij, s prispevki javnosti o trpljenju zaradi vetrnih turbin in z navedbo sodniških odločitev o razgradnji določenih vetrnih elektrarn zaradi hrupa.

Na spodnji povezavi (Multimedia) najdemo protestne skladbe, protestne shode, video predstavitve škodljivih vplivov hrupa VE, peticije, manifeste in druge akcije. Leta 2015 je nastal uro in pol dolg dokumentarni film iz Kanade (Ontario) z naslovom Down Wind o trpljenju prebivalcev zaradi hrupa VE. Ali kot povedo, iz zelenih sanj so padli v nočne more in bolezenska stanja. 

Na Japonskem so imeli že leta 2010 konferenco (Tokio) predstavnikov različnih okrožij proti VE, ali kot so napisali proti Big Wind, z argumentom: hrup. V Evropi je največje  združenje civilne družbe, ki je kritična do VE European Platform Against Windfarms (Evropska stran proti vetrnim poljem) in združuje preko 1.600 organizacij iz 31 držav. Podobna stran je severno ameriška. Zelo bogata stran z mnogimi študijami je tudi avstralska, ki jo ureja Waubra Foundation od leta 2010, v znatni meri posvečena zdravstvenim problemom zaradi hrupa VE, saj je med aktivnimi tudi zdravnica.

Nemčija kot opozorilo

Nemška politika je šla v množično proizvodnjo (vsaj 4 veliki proizvajalci VE) in postavljanje vetrnih elektrarn, predvsem s finančnimi podporami (subvencijami). VE so bile politično vsiljene od zgoraj navzdol, prebivalstvo jih ni zahtevalo. Kljub temu, da je bil škodljiv vpliv hrupa VE na zdravje poznan že od 80-let (dr. Kelley, DOE/NASA, [3], diagram pulzov), so ga ignorirali. 

Že takrat so našli glavni vzrok pritožb krajanov, to je poseben pulzni hrup, ki ga kaže diagram, ki lahko doseže tudi 100 dB, merjeno brez filtra A, ki nizkofrekvenčni hrup bistveno zmanjša, torej ne v dBA, kot zahtevajo naši predpisi (glej 1.del in diagram [4]). Nizkofrekvenčni hrup je območje pod 200 Hz, infrazvok pa pod 20 Hz. Filter oba občutno zmanjša oziroma infrazvoka skoraj ne zazna. Škodljiv vir hrupa VE pa je ravno v teh območjih in prodre tudi v stanovanje skozi zaprta okna (velika valovna dolžina) in se v njem ojača (resonanca). Ne škoduje, če majčkeno pokukamo, kaj smo se učili v fiziki.

Prispodobo za učinek pulznega hrupa najdemo pri srednjeveški inkviziciji (kapljanje vode na glavo). Dandanašnji pa lahko naredite poskus zaznavanja pulznega hrupa, ko iz pipe kaplja voda v posodo dalj časa.    

V Nemčiji je preko 1.100 civilnih iniciativ in združenj proti vetrnim elektrarnam. Najdemo jih na strani Windwahn. Na osnovni strani najdemo med drugim tudi študijo o škodljivem vplivu hrupa VE na možgane, ki jo v angleščini povzemajo na tej strani. Nemški zdravniki so že leta 2015 zahtevali moratorij na postavljanje novih VE. Kako daleč sega pulzni hrup VE pa razgalja druga nemška študija.

Pritožbe prebivalcev že upoštevajo tudi sodišča

Imamo torej pravno in sodno prakso. Ne pri nas, ampak ponekod po svetu. Glavni argument v pritožbah je hrup vetrnih elektrarn.Tako je leta 2013 vrhovno sodišče Portugalske odločilo, da mora investitor odstraniti 4 VE, ki so bile v razdaljah od 322 do 642 metrov od hiš in od 182 do 566 metrov od hlevov [5]. Da, tudi živali so ogrožene zaradi tega hrupa kot smo lahko videli v predavanju dr. Pereire [6][7] v Ljubljani (2018), v Evropski hiši in v Senožečah, ki sodbo tudi pojasni in, ki tudi sicer nazorno razloži problem hrupa VE. Dr. Pereira se že 30 let ukvarja z nizkofrekvenčnim hrupom, še od raziskav na letališčih in drugod (velike klimatske naprave, veliki vrteči stroji, gradbena mehanizacija). Sodišče v ZDA (kraj Falmouth) je leta 2013 odločilo, da smejo VE obratovati le od 7 zjutraj do 19 ure, vsak dan, ne pa v nedeljah in praznikih [8]. Sodišče v Franciji (Montpellier) je ugodilo tožnikoma, ki sta se pritožila zaradi hrupa VE in tudi degradacije krajine ter odločilo, da se odstrani 10 VE [9]. Prav tako v letu 2013 je višje sodišče v ZDA (Nevada) [10] ustavilo načrt postavitve VE zaradi pritožbe sosedov. Oprlo se je na druge sodbe o VE, saj je ugotovilo, da bi vetrna elektrarna povzročala nesprejemljiv hrup, obenem pa zmanjšala vrednost nepremičnin sosedom.

Seveda pa je smotrneje postavljanje vetrnih elektrarn takoj odkloniti, četudi z referendumom, kot v KS Senožeče (2014), v skladu z načelom previdnosti iz zakona o varstvu okolja, kakor pa se pozneje pravdati. A kar je v Sloveniji brutalna resnica, kljub številnim protestom in bolezenskim simptomom zaradi hrupa vetrnih elektrarn, tako v domači praksi kot v tujini, naše politike to ne briga in še naprej načrtujejo nove vetrne elektrarne, brez pravne zaščite prebivalstva. 

V 3.delu bom predstavil načrte postavljanja VE v Sloveniji, kar zahteva daljši prispevek.

VIRI:

[1]        http://www.thegwpf.org/content/uploads/2017/01/Vahrenholt-Energiewende.pdf   

[2]        https://oe.finance.si/8965937/Zakaj-je-bil-nemski-elektroenergetski-sistem-pred-razpadom-in-kako-je-pomagala-Slovenija??src=ArtTop  (2020)

[3]        https://docs.wind-watch.org/Kelley-et-al_-Noise-MOD-1-wind-turbine-source-impact-control.pdf  (1985)

[4]        http://hyperphysics.phy-astr.gsu.edu/hbase/Sound/acont.html#c2  

[5]        https://www.wind-watch.org/documents/portuguese-supreme-court-orders-4-wind-turbines-removed/ (2014)

[6]        https://www.youtube.com/watch?v=ZXCZ3OyklrE  (angleška verzija) (2018)

[7]        https://www.youtube.com/watch?v=sa2_dqLDmGk (prevajano, z nagovori)  (2018)

[8]        http://epaw.org/legal.php?lang=en&article=case9  (2013)

[9]        http://epaw.org/legal.php?lang=en&article=case7  (2013)

[10]        http://epaw.org/legal.php?lang=en&article=case6  (2013)

mag. Tomaž Ogrin, Ljubljana

Mnenje avtorja ni nujno tudi mnenje CIPRA Slovenija.