Energetska politika je primer področja politike, ki je v gospodarskem in funkcionalnem smislu že zdavnaj dobila mednarodne razsežnosti, v političnem pa ostaja še vedno zelo nacionalna. Širjenje obzorij prek meja omogoča na tem področju sicer nove perspektive in rešitve, prinaša pa tudi tveganje, da bodo Alpe veljale le še za dobavitelja in zbiralnika energije za Evropo. Postavlja se torej vprašanje, kako izpeljati v Alpah energetski prehod, da bo okoljsko sprejemljiv. EU si je zastavila cilj, da bo do leta 2020 delež obnovljivih virov energije v celotni porabi energije povečala na 20 odstotkov. Energijska učinkovitost naj bi se povečala za 20 odstotkov, izpusti CO2 pa v primerjavi z letom 1990 zmanjšali za 20 odstotkov. Tudi alpske države so oblikovale cilje glede deleža obnovljivih virov energije. Ti se gibljejo med 17 odstotki v Italiji in 34 odstotki v Avstriji, scenariji, kako cilje doseči, se med seboj razlikujejo. Točno zastavljenih ciljev za zmanjšanje porabe  energije pa ni zaslediti nikjer.

OPUŠČANJE NAMESTO SPODBUJANJA

Nekatere države, denimo Švica in Nemčija, spodbujajo proizvodnjo obnovljivih virov energije s subvencijami, s tem pa tudi porabo. „Subvencije spodbujajo dejanja, ne pa njihovo opustitev,“ se je na mednarodnem Alpskem dialogu o energetskem prehodu kritično izrazil švicarski novinar in strokovnjak za energetiko Hanspeter Guggenbühl (gl. uokvirjeno besedilo). Energenti se subvencionirajo vsepovprek. V svetovnem merilu se okoli 500 mrd. evrov finančnih podpor nameni za spodbujanje proizvodnje energije, znotraj EU gre za dobrih 90 mrd. Največji delež odpade na proizvodnjo fosilne in jedrske energije. „Za prehod na obnovljive vire energije potrebujemo manj finančnih spodbud in več usmerjanja, ki se bo prilagajalo trgu,“ je prepričan Guggenbühl. Pa vendarle se tovrstni usmerjevalni ukrepi uporabljajo le obotavljivo in to večinoma le za goriva, ne pa za pogonska goriva.

VKLJUČEVANJE DRUŽBE

Prispevek Alp k energetskemu prehodu je omejen. Alpe so sicer bogate z obnovljivimi viri, a teh ni mogoče pridobivati brez posledic: njihova raba ogroža življenjske prostore, kulturne in naravne pokrajine. Tudi če bi povsem izkoristili vse vire, to ne bi zadostovalo za zadovoljitev vedno večjih potreb po energiji v Evropi. Energetski prehod se najpogosteje obravnava kot gospodarski in tehnični izziv, ne pa tudi kot družbeni izziv. Potrebujemo namreč „energetsko vizijo za Alpe“ ali, kot so si zamislili v alpskem dialogu, celosten pristop. Odločitve politike morajo biti družbi v korist in ne obratno. Prebivalci jih bodo podprli, če bodo  sodelovali pri njihovem sprejemanju. Najvišji cilj pa je omejitev porabe energije. Preostalo potrebno energijo bo treba proizvajati naravi prijazno in jo pravično razdeliti.

Barbara Wülser
CIPRA International

-----------------------------------------------------------

RAZLIČNE DEJAVNOSTI
V okviru Alpskega dialoga o prehodu v nizkoogljično družbo, ki je potekal oktobra 2013 v Luzernu, so predstavniki upravnih organov, organizacij in medijev oblikovali rešitve za energetsko vizijo Alp. V projektu recharge.green pa CIPRA skupaj s partnerji raziskuje potenciale obnovljivih virov energije na območju Alp. CIPRA Nemčija je v razpravi sodelovala z dokumentom, v katerem je predstavila svoj pogled na okolju prijazen energetski prehod v Bavarskih Alpah.
www.cipra.org/sl/podnebje-energija

Revija Alpe na odru je brezplačno objavljena na: http://www.cipra.org/alpe-na-odru