Image caption:

Kristina Sever, gozdarka in predsednica društva za sonaravno gospodarjenje z gozdovi Pro Silva Slovenija, Grosuplje, Slovenija. © ZGS

»Odmrlo drevo –  ekosistem v malem«

»Odlomljene veje, odmrla drevesa ali votline oz. dupla v drevesih nudi pticam, glivam in žuželkam prostor, ki ga uporabljajo za življenje, gnezdenje in razmnoževanje. Za zdrav in vrstno bogat gozd, ki je prilagojen podnebnim spremembam, so taka habitatna drevesa in drevesni mikrohabitati zelo pomembni, saj občutno povečujejo stopnjo biotske raznovrstnosti v gozdovih, zaradi njih pa so gozdovi tudi odpornejši na podnebne spremembe. Če se sprehodimo po gozdu, lahko opazimo, kdo vse živi v debelnih votlinah. Sama imam zelo rada vlažne votline, v katerih se zadržuje voda in se vedno nahajajo žuželke. Marsikdo napačno meni, da mora b i t i dobro gospodarjen gozd pospravljen kot domači vrt, a odmrli les je v gozdu pomemben organski material. Habitatno drevo je ekosistem v malem, v katerem živijo številna živa bitja.«

Image caption:

Marc Risch, primarij in član upravnega odbora zasebne klinike Clinicum Alpinum, Gaflei, Lihtenštajn. © Sven Beham

»Zakaj pa ne na sprehod v gozd?«

»Nudimo prostor ljudem, ki morajo k nam zaradi bolezni. Pri gradnji naše stavbe smo uporabili veliko naravnih materialov, od kamna do različnih vrst lesa. Želeli smo objekt, ki paciente usmerja, obenem pa jim tudi približa alpski svet. Gre za arhitekturo, ki zdravi v zdravilnem okolju. Alpe združujejo kazalnike zdravja, ki jih tisti, ki smo tukaj doma, včasih niti več ne zaznamo, kot npr. občutenje spokojnosti alpskega gozda, zraka in povezanosti z zemljo, naravo. Zato ni delo v naši kliniki nič drugega kot izkaz spoštovanja do velikega naravnega prostora, ki smo ga kot vir vključili v terapijo. V tem smislu deluje naša klinika kot planinska postojanka, kjer lahko pacient odloži svoj nahrbtnik, ga na novo napolni, nato pa nadaljuje svojo z novimi izkušnjami obogateno življenjsko pot.«

Image caption:

Kasimir Schuler, hribovski kmet in gorski vodnik, Avers, Švica. © Christ Malär

»Tam gori, kjer je še vse preprosto«

»Zemljišča tukaj gori so za nas, hribovske kmete, dragocen vir. Deloma so na zelo strmem terenu, zanje je značilna visoka stopnja biotske raznovrstnosti. S tem je seveda povezana tudi živinoreja, kjer uporabljamo krmo ter pridelujemo meso in druge mesne izdelke. Zame, hribovskega kmeta, je zelo pomembno, da lahko goste vodim naokoli, jim pokažem ta svet gora, z njimi osvojim gorski vrh, doživim lepe trenutke. Kaj je posebnost tega kraja? Da je to svet, ki mi daje veliko svobode, me ne utesnjuje in me manj omejuje. S tem se mi kot gorskemu vodniku in kmetu odpirajo velike možnosti, a vse to je povezano tudi z osebno odgovornostjo. Zaradi vedno večjega števila obiskovalcev tukajšnjega življenjskega prostora postaja neokrnjenost v zadnjem času občutno redkejša. Znašli smo se pred dilemo: vsi iščejo neokrnjeno naravo in ve bo takih, ki si je želijo, manj je bo ostalo, v določeni meri jo tudi uničimo. In prav v vlogi gorskega vodnika si zaradi tega seveda v neke vrste precepu.«

Image caption:

Anna Holzer, učiteljica gospodinjstva in zeliščarka, Hribovska kmetija Strumerhof, Matrei, Avstrija. © Alex Papis

»Ko zelišča rastejo pred našimi očmi …«

»Pogosto neopažen, a neprecenljiv zaklad so številne korenine in zelišča, ki poraščajo tla. Pogosto premalo raziskana veljajo med ljudmi za prastara zdravila. Njihovo skrbno preučevanje v ljudskem zdravilstvu je privedlo do t. i. doktrine podpisov: zdravilne rastline naj bi s svojim rastiščem, zunanjim videzom in barvo cvetov izražale svoje zdravilske lastnosti in pri nekaterih slednje ponazarjajo celo njihova imena, denimo deljenolistna srčnica ali navadni pljučnik. Tudi način rasti daje slutiti, kakšen je njihov učinek. Ko se regratu uspe prebiti skozi razpoko v asfaltu, se zavemo: vsaka rastlina, ki se ukorenini tako rekoč v kamnu, prebije tudi kamen v človeku, npr. ledvični ali žolčni kamen. Pripovedke o vseh teh zeleh me zato navdušujejo. Želim presenetiti ljudi, jih spodbuditi, da se odpravijo v naravo, da se začnejo bolje zavedati svojega neposrednega okolja. Raste vse, kadar in kjer to potrebujemo – včasih morda celo zato, ker to potrebujemo.«

Image caption:

Thomas Schamasch, gradbeni inženir v podjetju ArtSkiTech, Chartreuse, Francija. © Artskitech

»Vedno se začne z noro idejo«

»V podjetju ArtSkitech razvijamo ideje, kako iz starih modelov smuči izdelati pohištvo in nenavadne konstrukcije. Želimo pokazati, da so stare smuči več kot le odpadek: četudi se ne uporabljajo več, so še vedno zelo zanimiv gradbeni material. S svojim delom želimo ljudi spodbuditi k razmišljanju. Kaj sploh so stvari, ki nas obdajajo? So to le smeti ali jih lahko uporabimo na kak drug način, morda umetniški? Ali pa jih vnovič uporabimo? Zavržene smuči so le en primer od mnogih, kaj lahko dosežemo, če se dela lotimo z rokami in s pametjo. Domislimo se lahko marsičesa, če le uresničimo svoje sanje. S to noro idejo in enim samim virom kažemo, kakšen bi lahko bil trajnostni gospodarski model.«

Image caption:

Delphine Six, glaciologinja in namestnica direktorice IGE (Institut des Géosciences de l’Environnement), Grenoble, Francija. © Fanny BRUN, IGE (CNRS, IRD, UGA)

»Ledeniki – stražarji podnebnih sprememb«

»Razvoj ledenikov v pokrajini je iz leta v leto bolj opazen, zato so ledeniki zelo dragocen pokazatelj, ki omogoča spremljanje in razumevanje pojava podnebnih razmer. Poleg tega so ledeniki pomemben vir sladke vode, v nekaterih predelih sveta jih uporabljajo za potrebe kmetijstva in za namakanje. Taljenje ledenikov na območju Alp doseže svoj vrh julija in avgusta, torej v obdobju, za katero so na splošno značilne manjše količine padavin. Ledeniki torej tudi v sušnem obdobju napajajo reke in s tem omogočajo proizvodnjo vodne energije. Kot glaciologinja izvajam meritve ledenikov. Ti so kljub svoji velikosti pogosto videti krhki, tudi spreminjajo se zelo hitro. Pospešeno taljenje večnega ledu v zadnjih desetletjih je prineslo tudi veliko nevarnosti za ljudi. Gladina morja se dviguje in se bo dvigovala tudi v prihodnje, število s tem povezanih naravnih nesreč se bo zviševalo.«