Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Druge informacije

Novice

Reševanje alpskih vrst

12.06.2019 / alpMedia
Maja objavljeno poročilo OZN o biotski raznovrstnosti je resen poziv k streznitvi. Zaradi segrevanja podnebja izginjajo avtohtone rastlinske in živalske vrste tudi v občutljivem alpskem prostoru. Proti temu se borijo projekti, ki se izvajajo na celotnem alpskem območju in pri katerih sodeluje tudi CIPRA.
Image caption:
Projekti za reševanje biotske raznovrstnosti – alpska mesta in občine kažejo, kako bi bilo mogoče učinkovito urediti sedanje razmere. © Daniele Dalvit

Od skupno osmih milijonov živalskih in rastlinskih vrst na svetu grozi v tem trenutku izumrtje milijonu živalskih in rastlinskih vrst, je zapisala Medvladna platforma za znanstveno politiko o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (IPBES) v svojem poročilu, ki je izšlo prve dni maja 2019. K še posebno ogroženim vrstam sodijo žuželke, saj se je njihovo število v Evropi v zadnjih treh desetletjih zmanjšalo kar za 80 odstotkov. Po drugi strani se po podatkih bavarske Zveze za varstvo narave v višjih legah zaradi toplejšega podnebja povečuje število določenih rastlinskih in živalskih vrst. Tako najdemo danes nekatere vrste kačjih pastirjev na nadmorski višini tudi do 800 metrov in celo rastlinske vrste, kot je alpska latovka, rastejo na območjih vse do 3.500 metrov nadmorske višine. Te izpodrivajo druge vrste, ki so bile prilagojene na dosedanje podnebne razmere v višjih pasovih. Hitro uresničevanje ukrepov za varstvo podnebja bi lahko še vedno rešilo tudi biotsko raznovrstnost ali pa bi uničevanje vrst vsaj omejilo. 

Od »stopnih kamnov« do urbanega vrtnarjenja  

Kako lahko alpska mesta in občine prispevajo k ohranitvi naravne pestrosti, preverjajo udeleženci v projektih speciAlps in UrbaBio. Tako npr. pilotna regija Grosses Walsertal/A v okviru projekta speciAlps zbira semena regionalnega cvetja in rastlin za površine v javnem prostoru, ki so namenjene zasaditvam s cvetlicami. »Že manjše tovrstne površine so lahko pomembni habitati za žuželke in ptice v smislu nekakšnih stopnih kamnov,« je pojasnila regionalna projektna koordinatorka Katrin Lönig iz Avstrijskega inštituta za ekologijo. Poleg doline Walsertal sodelujejo pri projektu speciAlps še štiri alpske regije.

Kot je povedala Claire Simon iz društva Alpsko mesto leta, da se zaradi širjenja mest vse bolj zmanjšuje prostor, zato je pomembno, da ta mesta upoštevajo vidike biotske raznovrstnosti, pa naj si bo z ekološkim gospodarjenjem z zelenimi površinami, z urbanizmom ali pa z vključevanjem prebivalcev. V francoskem Annecyju, enem od štirih partnerskih mest v projektu UrbaBio, imajo ključno vlogo sodelavci in sodelavke, odgovorni za vrtove in zelenice. Slednji med drugim želijo izvesti renaturacijo reke Thiou in zasaditi javne skupnostne vrtove. 

Od domačih semen in renaturiranih vodotokov do ureditve tematskih poti na zavarovanih območjih in delavnic za šolarje – vse to so projekti, ki dajejo upanje, da je biotsko raznovrstnost na območju Alp še mogoče rešiti.

 

Viri in nadaljnje informacije:

https://orf.at/stories/3121139/ (de), https://science.orf.at/stories/2979843 (de), www.nzz.ch/wissenschaft/zustand-der-globalen-biodiversitaet-bericht-des-ipbes-ld.1477718 (de), www.dnn.de/Nachrichten/Wissen/Deutscher-Alpenverein-Klimawandel-Forscher-besorgt-ueber-Artenvielhalt-auf-Alpengipfeln (de), www.srf.ch/sendungen/tagesgespraech/markus-fischer-biodiversitaet-ist-unsere-lebensgrundlage (de), www.alpenstaedte.org/sl/projekti/urbabio/projekt-tour-des-villes-urbabio, www.cipra.org/sl/cipra/international/projekti/tekoci-projekti/specialps