Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Poti iz vročinske pasti – Alpe 2050

22.08.2019
Rezultati študije, ki so jo pred kratkim izvedli raziskovalci švicarske državne tehniške visoke šole ETH v Zürichu, s podatki za več sto mest po svetu ponazarjajo vso dramatičnost podnebnih sprememb. Skupna deklaracija alpskih držav si zato prizadeva, da bi Alpe do leta 2050 postale podnebno nevtralne.
Image caption:
Nevarnost pregrevanja – segrevanje podnebja je izrazito zlasti v slovenskem glavnem mestu, Ljubljani. © biosynthesis24_flickr

Podatki in ugotovitve, ki so predstavljeni v študiji, so zaskrbljujoči: v Ljubljani naj bi se tako najvišja temperatura do srede stoletja povzpela za celih osem stopinj, povprečna letna temperatura pa bi bila višja za 3,5 stopinje, kar pomeni, da bi slovenska prestolnica na globalni ravni izmed 520 mest,obravnavanih v študiji ETH, zasedla prvo mesto. Podnebje bo po napovedih študije tudi v mnogih mestih na alpskem območju v vsega treh desetletjih podobno podnebju, kot ga imajo danes prebivalci krajev, ki ležijo več sto kilometrov južneje. Ekstremno vroča poletja naj bi postala prej pravilo kot izjema, čeprav študija izhaja iz optimističnega scenarija, po katerem bi se globalna temperatura do leta 2050 povečala le za 1,4 stopinje.

Številna alpska mesta in občine, nekateri švicarski kantoni in avstrijska Zvezna dežela Vorarlberg so simbolično že razglasili izredne podnebne razmere in s tem priznali, da podnebna kriza dejansko obstaja in da doslej sprejeti ukrepi zoper antropogeno globalno segrevanje ne zadostujejo za njegovo omejitev oz. ublažitev. V tem kontekstu izredne razmere pomenijo, da morajo ti ukrepi postati prednostna naloga, ki je ni mogoče odložiti.

Na poti v podnebno nevtralne Alpe

Že aprila 2019 so na XV. Alpski konferenci v Innsbrucku/A ministri in ministrice osmih alpskih držav in predstavnica Evropske unije sprejeli skupno izjavo, katere namen je alpski prostor do leta 2015 razviti v podnebno nevtralno in podnebno odporno regijo – in to na dvanajstih podnebno pomembnih sektorjih aktivnosti, ki segajo od prostorskega načrtovanja, prometa, naravnih nesreč do biotske pestrosti in turizma. Konkretni delni cilji v vsakokratnem sektorju kažejo smer, v katero bi se moral podati npr. prometni sektor, kjer bi bilo treba tovorni tranzitni promet, ki potuje prek alpskega prostora, do leta 2050 na razdaljah 300 in več kilometrov v celoti preusmeriti na železnico in kjer vsa vozila s pomočjo električne mobilnosti in novih pogonskih tehnologij ne bi več proizvajala CO2.

Kaspar Schuler, direktor CIPRE International, je prepričan, da bi nam s tem uspelo doseči pomemben mejnik: „Alpski sistem podnebnih ciljev 2050 je pomembna zaveza alpski držav. Odločilen korak na poti k njegovemu dejanskemu uresničevanju pa je zaveza tudi prometnih in gospodarskih ministrstev in pritegnitev gospodarskih akterjev v ta proces. Če nam bo to uspelo, bo varstvo podnebja postalo gonilna sila razvoja na območju Alp.“ Konkretiziranje ukrepov na področju energije in prometa ter poglobitev njihovega razumevanja je bila tako tema prve delavnice, ki je ob podpori in sodelovanju CIPRE maja 2019 potekala v Salzburgu/A. Naslednja delavnica bo septembra 2019 v Lyonu/F na temo turizma in voda.

 

Viri in nadaljnje informacije:

www.alpconv.org/si/domaca-stran/novice-publikacije/publikacije-in-multimedija/podrobnosti/podnebno-nevtralne-in-podnebno-odporne-alpe-2050-1/, https://crowtherlab.pageflow.io/cities-of-the-future-visualizing-climate-change-to-inspire-action?utm_source=Guardian&utm_medium=OnlineCoverage&utm_campaign=Cities2050#213121(en), www.theguardian.com/environment/2019/jul/10/global-heating-london-similar-climate-barcelona-2050 (en), www.republik.ch/2019/07/11/bern-ist-im-sommer-bald-so-heiss-wie-mailand (de), https://de.wikipedia.org/wiki/Klimanotstand (de), https://orf.at/stories/3129860/ (de), https://fm4.orf.at/stories/2987573 (de), www.derstandard.at/story/2000105909842/vorarlberg-ruft-als-erstes-bundesland-den-klimanotstand-aus (de)