Image caption:

Skalne stene na Zugspitze – čez nekaj desetletij permafrosta tu ne bo več.

Pred skalnimi stenami najvišje nemške gore Zugspitze lebdi brezpilotnik, ki pa ne ustvarja dih jemajočih panoramskih posnetkov, temveč s pomočjo termične kamere zbira natančne podatke o stalno zamrznjenih tleh. Predmet raziskave je led, ki deluje kot vezivo med kamninskimi gmotami, a ker se meja zamrznjenih tal zaradi podnebnih sprememb umika v višje nadmorske višine, se je led začel taliti – permafrost na vrhu Zugspitze bo tako v nekaj desetletjih povsem izginil. V okviru novega raziskovalnega projekta bodo raziskovalci z uporabo brezpilotnikov za toplotno slikanje oz. termografijo dopolnili podatke dosedanjih meritev, ki se sicer na Zugspitze redno opravljajo. Prav tako nameravajo natančneje oceniti stopnjo ogroženosti zaradi skalnih podorov, zemeljskih plazov in hudourniških nanosov, da bi lahko pravočasno sprejeli ustrezne ukrepe, npr. zaprtje pohodniških poti ali pa evakuacija ogroženega prebivalstva.

Ko gora zgrmi v dolino

Kandersteg, gorska vas v švicarski regiji Berner Oberland, leži ob vznožju 3.600 metrov visokega Doldenhorna. Domnevno zaradi umikanja stalno zamrznjenih tal je na gori labilna gmota, velika 20 mio. kubičnih metrov, ki sicer v primeru sprožitve ne bi zgrmeli neposredno na vas, bi pa njihov zdrs z veliko verjetnostjo sprožil pogubne blatne tokove. Domačine in goste naj bi zdaj v Kanderstegu pred najhujšim obvarovali zaščitni nasipi in opozorilni sistemi. Z gore Piz Cengalo na italijansko-švicarski meji pa je leta 2017 v dolino zgrmelo okoli 3,1 mio. kubičnih metrov kamnine, kar je sprožilo uničujoč tok, ki je segel vse do švicarskega kraja Bondo in poškodoval več hiš, za osem pohodnikov pa je bila vsaka pomoč prepozna.

Poti razpadajo, koče se pogrezajo

Pred dvema letoma je tik pod vrhom Matterhorna prišlo do usodnega zdrsa skalne plošče, ki je pod seboj pokopala dva alpinista. Razlog je bilo znova taljenje stalno zamrznjenih tal. V Švici zdaj poteka razprava, ali bi bilo treba pristope do plezalnih smeri ali pa kar do gore enostavno preprečiti. V Avstriji so traso poti (Gamsgrubenweg), ki je vodila do največjega vzhodnoalpskega ledenika Pasterze, že na začetku novega tisočletja prestavili v predore, saj je obstajala nevarnost padajočega kamenja, v Ötztalskih Alpah v Avstriji pa je bilo treba zapreti planinsko kočo Hochwildehaus: temelji objekta so bili zgrajeni na stalno zamrznjenih tleh in so se zaradi globalnega segrevanja začeli pogrezati. Planinska društva so tako primorana za svoje poti in koče skrbeti z vedno večjimi napori in stroški – ali pa bodo morala poklekniti pred silo narave.

Viri in nadaljnje informacije:

www.br.de/nachrichten/bayern/drohne-ueberwacht-permafrost-rueckgang-auf-der-zugspitze,Sfnitwk (de), www.republik.ch/2021/09/10/dieser-berg-rutscht-und-koennte-ein-ganzes-dorf-ausloeschen (de),  www.bluehendesoesterreich.at/naturmagazin/permafrost-eisiger-klebstoff-der-berge (de), www.spiegel.de/sport/klimawandel-setzt-matterhorn-und-co-zu-wenn-berge-zerbroeseln-a-b79941a6-ccd0-4632-9e1b-9b627bb6551a (de) https://www.br.de/nachrichten/bayern/felssturz-mit-ansage-das-alpsenserely-projekt,SjdfI5i (de), www.deutschlandfunkkultur.de/klimawandel-und-bergsteigen-wenn-die-gletscher-schwinden.966.de.html?dram:article_id=408865 (de) www.welt.de/regionales/bayern/article167734560/Bis-2080-koennte-der-Permafrost-verschwunden-sein.html (de)