Image caption:

Katarina Žakelj, Geschäftsleiterin von CIPRA Slowenien. (c) Nejc Kavka

Če je še nedavno veljalo, da v gore zahajamo tisti, ki so si želeli odpočiti od vsakdanjega življenja, si misli zbistriti v tišini, prevetriti pogled in se ob mogočnosti narave učiti pozabljane vrline ponižnosti, današnjega povprečnega planinca v višave žene drzen lov na vedno nove, veličastne … fotografije.

Nekdanja norma skromnosti, osnovana na spoštovanju okolja, v katerem naj bi bili le bežni gostje, se brez večjih prevpraševanj neopazno umika podrejanju drugim standardom – tistim, ki veljajo za mesta. Obiskovalci planinskih koč tako v njih vse pričakujejo ne le zavetja, temveč usluge. O porabljeni vodi, potrebni energiji, vplivu prometa, problematiki odplak in teži smeti se ne sprašujejo. Spremembo potrjuje tudi Turistična strategija Slovenije: »Novi, hitro rastoči segmenti potrošnikov krepijo svojo veljavo in preoblikujejo načine potovanj in doživljanja destinacij«.  

Konec l. 2020 je v javnost prišla informacija o projektu, ki bi takšno gorsko potrošnjo bistveno okrepil. Agencija republike Slovenije za okolje je sprožila projekt elektrifikacije Kredarice. Na triglavskem pogorju namreč na 2'515 metrov namreč že dobrih 60 let potekajo meteorološka opazovanja; trenutno postaja deluje v najvišje ležeči slovenski koči, planinskem domu pod Kredarico. Objekte oskrbujejo z električno energijo s pomočjo dizelskega agregata, sončnimi celicami in vetrnicami.

Elektrifikacija z vkopanim vodom bi pomenila zelo zahteven in obsežen poseg v zavarovano ranljivo gorsko območje. Trasa načrtovanega energetskega voda bi posegla v območje varovalnih gozdov, Naturo 2000, ekološko pomembno območje Julijske Alpe, območja mirnih con, v naravne vrednote državnega pomena, območje enote registra nepremične kulturne dediščine.

Ob že tako naraščajočem obisku bi elektrifikacija dodatno omogočila zvišanje standarda v gorah, daljšo sezono obiska, s tem pa okrepila in podaljšala pritiske v ogroženi gorski svet. 

Triglav je za Slovence simbolna gora, neločljivo povezana nastajanjem narodne zavesti. Je tudi narodni simbol, njegova silhueta je umeščena v državni grb. Odločitev o posegih v triglavsko pogorje mora zato odražati razumevanje večplastnih pomenov tega območja.

Projekt elektrifikacije Kredarice je trenutno ustavljen, a ne tudi opuščen. Kot idejna zasnova nam služi za jasen klic k nujnosti usklajenega in trajnostnega načrtovanja prihodnosti naših gora. Pri CIPRI Slovenija smo se nanj odzvali z nizom aktivnosti, kjer smo z mladimi in različnimi strokovnjaki razmišljali o gorništvu in pokrajini, trajnostnemu turizmu, nosilnih zmogljivostih. Pomen ohranjenega naravnega prostora za skupno dobro in naravo v Alpah je poudarjen tudi v Stališču o alpski pokrajini, ki so ga skupaj pripravili predstavniki CIPRE z vseh alpskih držav. Netrajnostni razvoj Alp moramo ustaviti – in to takoj.