Alpe, enega svojih najljubših ciljev, so meščanski popotniki v 19. stoletju poimenovali »the playground of Europe« in imeli v mislih naslov najpomembnejšega dela angleškega alpinista Leslieja Stephena. Sto let pozneje je gorovje sredi Evrope iz enega od rojstnih krajev sodobnega popotništva postalo klasična turistična destinacija.
Po drugi svetovni vojni so Alpe prej kot druge regije postale destinacija skorajda za vsakogar. Tehnični, medicinski in družbeni napredek je prispeval k splošni spremembi okvirnih družbenih razmer. Gospodarska rast, višji dohodki tudi za delavski razred, zakonsko določena pravica do letnega dopusta, povečana individualna mobilnost zaradi cenovno ugodnih avtomobilov in kakovostnejša prometna infrastruktura – vse to je pripomoglo, da so alpske regije, ki so do tedaj bile skoraj nedostopne, postale središče turizma. Manjša mesta v odročnejših alpskih dolinah so začela uspešno stopati na turistični trg, številni kmetje so ponujali prenočišče in hrano, da bi si izboljšali takrat še nizke dohodke in se rešili revščine. Pojavili so se številni novi zdraviliški kraji, saj je zdravljenje v zdraviliščih in terapije finančno podpirala država. Danes na svetovni ravni vsak deseti turist prenoči na območju Alp.

Ohranjanje ali razvoj?
A kot ugotavlja 4. Poročilo o stanju Alp (2013), iz katerega izvira zgornji opis razvoja, niso vse alpske regije v enaki meri deležne koristi, ki jih prinaša turizem. Poleg velikih razlik med vzhodnimi in zahodnimi Alpami obstajajo ogromne razlike tudi v manjših geografskih enotah. Le za deset odstotkov občin velja, da je neposreden vir dohodka turizem. Medtem ko je skoraj polovica vseh turističnih postelj osredotočena na pet odstotkov občin, 37 odstotkov občin ne premore niti ene možnosti za prenočitev.
Alpe so tudi danes še vedno ena najbolj veličastnih evropskih pokrajin, ki se ponaša z izjemno naravno in kulturno dediščino. Marsikateri del tega območja pa je zaradi prekomerne turistične rabe v preteklih desetletjih postal primer razvoja, ki je obšel načela trajnostnega razvoja. O tem priča več kot 7 milijonov turističnih postelj, več kot 10.000 gorskih žičnic in sedežnic, tisoče dostopnih poti in obsežna infrastruktura, kot so sistemi umetnega zasneževanja in igrišča za golf. In kljub zastoju v povpraševanju na področju klasičnega, tj. v smučanje usmerjenega zimskega turizma naj bi se tudi v prihodnje gradila nova smučarska središča in povečevale zmogljivosti.
Danes je alpski turizem v paradoksalni situaciji: po eni strani veljajo Alpe za pribežališče v neokrnjeno okolje, po drugi strani pa morajo zagotavljati potrebno in drago infrastruturo, ki jo pričakujejo turisti. Taka razpetost med ohranjanjem in razvojem vpliva na umestitev Alp na mednarodnem turističnem trgu. Alpska območja so razpeta med nujnostjo ohranitve svojih posebnih značilnosti, ki privlačijo turiste, predvsem sta to narava in pokrajina, in skušnjavo pospeševati razvoj, s tem pa slediti trendom za dvig ekonomskih in socialnih standardov. Inovacije tukaj ne pomenijo kaj dosti.
O podnebnih spremembah in (zimskem) turizmu je bilo pravzaprav že vse povedano in napisano. Trend segrevanja v Alpah je realnost, čeprav občasno relativizirana, prav tako dejstvo, da so smučarska središča v višjih legah manj prizadeta, kar jim prinaša koristi, saj jih obišče več turistov. Mnoge regije v nižjih legah pa bodo primorane kmalu poiskati nove poti in opustiti tradicionalni alpski zimski turizem.
Ob upoštevanju povečane rasti prebivalstva in globalnih razvojnih trendov v turizmu bi se lahko zmanjšal tudi turistični in prostočasni promet na območju Alp. 75 odstotkov izpustov CO2, ki jih povzroča turizem, ustvarja promet, 84 odstotkov počitniških potovanj je opravljenh z osebnim avtomobilom. Seveda obstajajo med alpskimi državami velike razlike. V Švici lahko turisti pa tudi lokalno prebivalstvo izkoristijo ugodnosti, ki jih prinaša dobro razvita mreža javnega prevoza. A če na Alpe gledamo kot celoto, ugotovimo, da se možnosti za uporabo javnih prevoznih sredstev zlasti v podeželskih regijah predvsem zmanjšujejo, ugotavlja CIPRA v svojem stališču o zimskem turizmu (2017 – gl. uokvirjeno besedilo). Različni viri napovedujejo do leta 2030 nadaljnji porast prostočasnega prometa za najmanj 30 odstotkov. Leta 2065 bo turizem na globalni ravni odgovoren za celotno količino izpustov CO2, ki jih v okviru doseganja cilja 2 stopinj Celzija smemo oddati.

Ponovna oživitev
Gonilne sile aktualne krepitve razvojne spirale bomo našli zlasti v turističnem gospodarstvu, katerega podjetja so trenutno vpeta v vse obsežnejši proces koncentracije. Roke, ki bi usmerjala turistično politiko in politiko prostorskega načrtovanja, danes skorajda ni več mogoče zaznati – v nasprotju z osemdesetimi in devetdesetimi leti prejšnjega stoletja, ko je prišlo do različnih primerov moratorija za gradnjo žičniške infrastrukture ali ko je bila na podlagi bavarskega Alpskega načrta zaustavljena prekomerna gradnja infrastrukture. Namesto da bi vsi udeleženci poiskali skupno rešitev, se kritični glasovi civilne družbe, zaznani kot žvižgači, hitro utišajo.
Že dolgo se na območju Alp pojavljajo tudi inovativne zasnove in projekti turističnega razvoja, ki se prevladujočim trendom poskušajo zoperstaviti s trajnostnimi alternativami. Zelo pogosto so to pionirji, uporniki, drugače misleče osebe, tako imenovani kverulanti, ki s trmo in odločnostjo dosežejo, kar se je pred tem zdelo nemogoče. Svoj delež deloma prispevajo evropska sredstva, ki se prek strukturnih in kmetijskih skladov stekajo v tovrstne zgledne projekte. A zadnji čas je, da od pilotnih modelov in primerov dobre prakse preidemo na vsealpski pristop trajnostnega razvoja na področju alpskega turizma. S 100 milijoni gostov, kolikor po trenutnih ocenah znaša njihovo število na letni ravni, in z dodano vrednostjo, ki jo v višini 50 milijard v letu dni prispeva turizem, so se Alpe skladno z Butlerjevim modelom hipotetičnega življenjskega cikla turistične destinacije znašle v fazi zasičenosti in zastoja.
Alpski turizem bo moral torej čim hitreje na novo oživiti svojo prihodnost in pri tem začeti pri lastnih kulturnih in naravnih virih ter se usmeriti v trajnostni razvoj – ali pa v zakup vzeti fazo krčenja, kot jo danes že doživljajo nekatere turistične destinacije zimskih in poletnih športov. Ključni element pri tem bi lahko bil, stran od tradicionalnega zdraviliškega turizma, inovativen, celosten zdravstveni turizem, ki po eni strani skozi vse leto ustvarja dovolj dodane vrednosti na regionalni ravni, po drugi strani pa v lastnem interesu dolgoročno potrebuje zdravo, čim bolj sonaravno pokrajino in okolje. Za celovito trajnostnost je potrebno torej v turizmu ustvariti »samo še« dostojne delovne pogoje.

Christian Baumgartner, podpredsednik CIPRE International, (besedilo)
Foto: Hans Peter Jost, www.alpen-blicke.ch (de)

CIPRA deluje na več ravneh CIPRA
Turistične občine v Alpah so pred težko odločitvijo: ali naj sledijo uhojenim potem, zagotovijo mehak prehod ali pa se vendarle odločijo za radikalno spremembo? Tak proces sprejemanja odločitev predstavlja na primeru fiktivne regije spletna stran alpmonitor.cipra.org, prikazuje pa tudi možne ovire in rešitve, ki jih v spletnem dosjeju Zimski turizem v Alpah dopolnjujejo ključne dodatne informacije in nadaljnje povezave.
V trenutni razpravi o prihodnosti alpskega turizma CIPRA v dokumentu Sončev obrat v zimskem turizmu, v katerem predstavlja svoje stališče o omenjeni problematiki, zahteva uveljavitev trajnostne strategije, ki bo upoštevala omejenost naravnih virov in spodbujala inovativne pristope. Pomembno pri tem je, da v tem procesu sodelujejo vse prizadete strani: CIPRA je zato v okviru delavnice I-LivAlps v italijanskem Leccu, konference o turizmu v nemškem Sonthofnu in foruma v Bernu ponudila mladim, strokovnjakom in turističnim predstavnikom platformo, prek katere bi potekala razprava o priložnostih in izzivih turizma. Dober zgled že dajejo mladi, ki so v okviru projekta Youth Alpine Express trajnostno potovali po Alpah, mobilnost pa sprejeli kot pomemben vidik turizma. Najbolj okolju prijazna oblika potovanja je hoja: mreža pohodniških poti Via Alpina, katere sekretariat vodi CIPRA, odpira oči za trajnostni turizem, kakor tudi vsealpski pohod whatsalp.

www.cipra.org/zimski-turizem