Izziv se mora zato glasiti: od „vedno več“ preiti k „vedno bolje“. Potrebujemo torej razvoj ekonomije blaginje, ki bo v ospredje postavila potrebe ljudi in narave.

Na letni konferenci, ki je novembra 2014 v Annecyju potekala v organizaciji CIPRE Francija in CIPRE International, se je o tem vprašanju razvila živahna razprava. Hugues de Jouvenel je udeležence spomnil, da prihodnost ni določena vnaprej. Dopušča nam namreč več odprtih možnosti in te možnosti lahko sooblikuje vsakdo od nas. Pomembno je razmišljati v različnih scenarijih, saj tako obstaja določen manevrski prostor in ni nujno, da se moramo sprijazniti z vsako spremembo. Za spremembe so potrebne inovacije. Te pa izhajajo iz regij in njihovih prebivalcev. Politični predstavniki jim morajo prisluhniti in s tem podpreti spremembe.

Ni prometnega sistema ali sistema proizvodnje energije, ki ne bi vplival na naravne vire. Edina rešitev za zmanjšanje porabe naravnih virov je zmernost, zato moramo na novo razmisliti o socialnoekonomskih podlagah, kot so kazalci bogastva, vrednote in sistemi urejanja trgov, in se naučiti, da moramo učinkoviteje izkoristiti že obstoječe.  

Na konferenci so udeleženci razpravljali tudi o makroregionalni strategiji za Alpe, ki je enkratna priložnost za uresničitev določenih vidikov Alpske konvencije. A v tem procesu se skriva tudi nevarnost napačne usmeritve: makroregija, ki izhaja iz Lizbonske pogodbe, namreč temelji na paradigmi gospodarske rasti. Brez ustreznih zaščitnih ukrepov grozi nevarnost, da bo poraba naravnih in pokrajinskih virov še naraščala. Zadostnost, sodelovalna ekonomija, sodelovanje lokalnih akterjev – to so le nekateri od ključnih kazalcev za delovanje CIPRE Francija v letu 2015 in izmenjavo primerov dobre prakse med alpskimi regijami.

www.cipra.org/france (fr)

Viri: Poročila o delu 2014, CIPRA International, http://www.cipra.org/porocila-o-delu