Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

(Ne)onesnažen alpski zrak

05.10.2021
Kakšno je trenutno stanje kakovosti zraka v alpskih državah, je tema osmega Poročila o stanju Alp. – Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) mejne vrednosti na tem področju zaostruje.
Image caption:
Varljiva idila: emisije onesnaževal vzdolž brenerske avtoceste že leta presegajo z zakonom predpisane mejne vrednosti. © Robert Forster, Pixabay

Kot je opozorila Evropska agencija za okolje (EEA), je onesnaženost zraka največji dejavnik okoljskega tveganja za zdravje ljudi na območju Evrope. »Na območju Trentina in Južne Tirolske skorajda nimamo več čistega zraka,« je dejala Bianca Elzenbaumer, sopredsednica CIPRE International. Močni tranzitni prometni tokovi čez brennerski prelaz in škropljenje pesticidov okoli 60-krat na leto zelo onesnažujejo zrak. Že vrsto let lahko opazujemo, da so dosedanje evropske mejne vrednosti že marsikje prekoračili, zlasti vzdolž  brennerske avtoceste, so v sporočilu za medije kritično zapisali tudi v CIPRI Južna Tirolska. Edina izjema je bilo obdobje popolnega zaprtja družbe na začetku razglašene pandemije. V Avstriji, Franciji in Švici se je v preteklih letih kakovost zraka sicer izboljšala, obremenitve s finimi prašnimi delci, ozonom, dušikovimi oksidi in amonijakom pa so deloma še vedno na zelo visoki ravni. Poleg tega so po oceni Alpske iniciative izpusti onesnaževal tovornih vozil v okoljih, kot so gorske doline, do šestkrat večje kot v nižinskih predelih.

Poročilo o kakovosti alpskega zraka

Alpe – s tem seveda tudi alpski zrak – so izpostavljene vremenskim pojavom, kemičnim reakcijam v atmosferi in antropogenim dejavnostim. Ker vsi ti procesi ne poznajo državnih meja, je Alpska konvencija letošnje osmo Poročilo o stanju Alp posvetila vsealpski temi, tj. kakovosti zraka. Kot so pokazali rezultati, kakovost zraka v Alpah ni ustrezna, nekatere alpske doline je intenzivno onesnaževanje zraka močno prizadelo. Koncentracija finih prašnih delcev znaša več kot 2,5 mikrometra in je previsoka v primerjavi z ravnijo, ki jo priporoča Svetovna zdravstvena organizacija. Kurjenje lesa, promet in kmetijstvo so glede na kraj in letni čas glavni povzročitelji onesnaženosti zraka. Sekundarni aerosoli zaradi kmetijstva še povečujejo onesnaženost z drobnimi trdnimi delci in prekomeren vnos dušika v tla. Prav tako imajo pomembno vlogo temperaturne inverzije, ki preprečujejo vertikalno mešanje zraka. Zaradi tega se v številnih krajih v Alpah zrak zadržuje pri tleh. Na podlagi obširnih analiz so strokovnjaki, ki so sodelovali pri poročilu, oblikovali deset priporočil, kako izboljšati kakovost alpskega zraka. Poleg tega poročilo navaja vrsto primerov dobre prakse in pametnih rešitev, ki jih lahko uporabijo alpske države.  

 

Viri in nadaljnje informacije:

www.umwelt.bz.it/aktuelles/presse/dvn-stickoxide-who-fordert-deutlich-strengere-grenzwerte.html (de),  science.orf.at/stories/3208834/ (de), luftschadstoffe.smc.page/ (de), www.repubblica.it/green-and-blue/2021/09/22/news/oms_stretta_sui_limiti_delle_sostanze_inquinanti-318928407/ (it), science.orf.at/stories/3208806/ (de), www.orcae-auvergne-rhone-alpes.fr/analyses-thematiques/air (fr), www.alpconv.org/en/home/news-publications/publications-multimedia/detail/rsa-8-air-quality-in-the-alps/ (de, en, fr, it, sl), https://www.bafu.admin.ch/bafu/de/home/themen/luft.html (de, en, fr, it), https://www.alpeninitiative.ch/themen/umweltbelastung/ (de, fr, it), https://www.umweltbundesamt.at/umweltthemen/luft/daten-luft (de), www.eea.europa.eu/publications/air-quality-in-europe-2020-report (en), www.eea.europa.eu/data-and-maps/dashboards/air-quality-statistics (en), www.eea.europa.eu/data-and-maps/data/aqereporting-9 (en)