S srčki v košari se je s kolesom odpeljala domov. Nad kuhinjsko mizo, je začela razmišljati, kako iz srčkov potegniti najboljše. Devetindvajsetletna Nemka se namensko ukvarja s hrano. Znanje in pripomočke za ukvarjanje s svojim konjičkom je med drugim pridobila na univerzi gastronomskih znanosti – akademiji Slow Food v italijanskem mestu Bra.

Njen način delovanja se odraža tudi v njenem načinu izražanja: stavke širi, naredi premor, prenese praznino in ji da prostor. Tako najdejo njena energije, navdih in ustvarjalnost pot navzven. Ko kuha, kar počenja vsak dan, pusti, da jo navdihujejo občutki, vonjave in oblike, ki jih najde v svojem hladilniku in shrambi. Ali pa si zamisli kulturo, s katero bi se rada stopila, ali pa občutek, ki ga želi priklicati s svojo jedjo.

Ne glede na svoje spodbude je Franziska pri delu kar se da natančna. Kot vodja tečajev za peko kruha in rogljičev z drožmi natanko pozna postopke in čas peke, temperature, pravo razmerje sestavin, da bo kruh rahel in skorja hrustljava. Sestavine in faze postopka vedno znova razstavlja na posamezne dele, poskuša razumeti medsebojno delovanje in jih spet sestavlja v novo celoto. Poleg peke kruha se ukvarja še s procesi fermentacije živil, aktivna je tudi v solidarnostnem kmetijstvu. Proizvajalci in uporabniki so danes združeni v društvu, delijo si odgovornost in tveganje, a tudi dobiček. Dobra priprava hrane je za Franzisko ključni cilj, kajti le tako bosta izdelek in vloženo delo pravilno ocenjena. Uničiti svinjske srčke v ponvi bi bila vendar tragedija!