Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Druge informacije

Novice

»Jaz, na vrhu!«

06.10.2015
Ženske so imele pri osvajanju alpskih vrhov že od vsega začetka pomembno vlogo – iz ozadja. Številne so se povzpele na gorske vrhove, ker niso želele slediti družbenim konvencijam, drugim je šlo za politično stališče.
Image caption:
Onstran družbenega nadzora: ženske naveze v Alpah okoli leta 1910. (c) Karl Lukan, Alpinismus in Bildern

Kot številne druge zgodbe je bila tudi zgodba o alpinizmu dolgo časa moška zgodba. Celo legendarni plezalec Paul Preuss, ki je s svojo sestro Mino in prijateljicama Emmy Eisenberg in Annie Gibian opravil zahtevne plezalne ture, je z veliko mero sarkazma izjavil, da pomeni »ženska za alpinizem propad.« Planinski pisatelj Franz Nieberl je leta 1922 ženskam svetoval, naj svoj nahrbtnik nosijo same, v kočah pokažejo gospodinjske kreposti in »naj za božjo voljo ne postanejo kakšne divje gorske babure.«
Pa vendarle: ženske so na gorskih območjih že od nekdaj imele pomembno vlogo. Tu so bile vedno prisotne kot gorske kmetice, alpsko regijo so že zgodaj odkrivale kot turistke in alpinistke. V Ženskem muzeju v avstrijskem Hittisauu je na ogled razstava, ki je bogato pričevanje o začetkih alpinizma od leta 1750 pa do danes s posebnim poudarkom na ženskih alpinistkah (gl. uokvirjeno besedilo). Razstava prikazuje tudi ženske, ki so od nekdaj živele in delale v gorskem okolju: kmetice, planšarice, nosačice prtljage turistov, tihotapke, oskrbnice v planinskih kočah itd.

»Hoteti pomeni uspeti«

Prva ženska, ki je leta 1800 osvojila Mont Blanc, je bila 22-letna Marie Paradis, ki je vrh dosegla skoraj po naključju. Za plemenito Francozinjo Henriette d’Angeville je bila osvojitev najvišjega alpskega vrha življenjski sen. Organizirala je veliko ekspedicijo in leta 1838 dosegla vrh Mont Blanca. »Hoteti pomeni uspeti,« je leta 1838 samozavestno zapisala v sneg.
Želja po novih dosežkih pa je številne ženske motivirala v manjši meri kot želja, da bi se uprle družbenemu nadzoru in se izvile iz njegove utesnjenosti. To je z velikim veseljem do izzivanja počenjala avtorica uspešnih romanov George Sand, ki je bila tudi ustanoviteljica kluba Club Alpin Français. Najstarejše in najpomembnejše planinsko društvo Ladies‘ Alpine Club je bilo ustanovljeno leta 1907 v Londonu in kot prva predsednica je bila izvoljena pionirka planinstva Elizabeth Main Le Blond.
Fanny Bullock Workman je leta 1906 na gori Karakorum v Pakistanu nosila tablo z napisom »Votes for Women«, Annie Smith Peck si je ob vzponu na goro Huascarán v perujskih Andih narisala brke. Za obe je bil alpinizem tudi sredstvo za izražanje zahteve za volilno pravico žensk.
V čem se moški odnos do gora razlikuje od ženskega? V ničemer, bi lahko pragmatično domnevali. A dojemanje pokrajine je družbeno-kulturno pogojeno, kar pomeni, da pri tem vendarle obstaja razlika med spoloma. Ta različna dojemanja je mogoče opaziti pri umetniških delih, ki so prav tako razstavljena v ženskem muzeju v Hittisauu.  

Stefania Pitscheider Soraperra in Ingrid Runggaldier
Ženski muzej, Hittisau/A

----------------------------------------------------------------------------------

Kulturnozgodovinsko približevanje

Razstava Jaz, na vrhu! Zgodba o ženskem alpinizmu v avstrijskem Hittisauu bo odprta do 26. oktobra 2016. Predstavljene so pomembne alpinistke 20. stoletja, njihovi motivi in cilji. Razstava ne prikazuje kronologije njihovih uspehov in dosežkov, temveč se osredotoča na posamezne osebnosti.

www.frauenmuseum.at (de)

shranjeno pod: Alpe na odru