Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Glasnica trajnostnega razvoja v Alpah

01.12.2020 / Michael Gams
Alenka Smerkolj je odrasla v socialistični Jugoslaviji. Potem ko je zaključila mednarodno kariero na gospodarskem področju, je v Sloveniji sodelovala pri pripravi nacionalne dolgoročne razvojne strategije in Agende 2030. Danes si za udejanjanje ciljev trajnostnega razvoja na celotnem območju Alp prizadeva v vlogi generalne sekretarke Alpske konvencije.
Image caption:

Poletje 1991. V Sloveniji izbruhne desetdnevna vojna. Tanki se valijo proti Ljubljani, sestreljeni so helikopterji. Slovenija je ravnokar razglasila neodvisnost, jugoslovanska vlada poskuša to preprečiti. Alenka Smerkolj je uslužbenka v mednarodnem oddelku tedanje Ljubljanske banke. Jugoslavija razpada, banka je tik pred zlomom. »Tisto leto sem se naučila plavati,« pripoveduje. »Ko se ti na delovnem mestu pripeti nekaj takega, se zaveš, da bi težko bilo še slabše.« A prav tako se naučiš, da vedno obstaja tudi rešitev.

Poletje 2020. V pisarni Alpske konvencije v Innsbrucku je slišati škripanje parketa, skozi okna padajo sončni žarki. Izza svoje pisalne mize ima Alenka Smerkolj dober pregled nad vrvežem v starem mestnem jedru. Minilo je leto dni, odkar je postala generalna sekretarka Alpske konvencije. »To je bil vrtiljak sestankov, konferenc, dogodkov skupaj s predstavniki ministrstev in NVO.«

Alenka Smerkolj se je rodila v Ljubljani in v šestdesetih letih prejšnjega stoletja odraščala v socialističnem sistemu  Jugoslavije. »Naučili smo se solidarnosti in odprtosti do drugih kultur, narodov in verstev.« Brezplačno izobraževanje in zdravstvena oskrba sta bila samoumevna. V socializmu so podjetja delovala kot povsod drugod, bila pa so v lasti zaposlenih. »Tak sistem ni bil popoln, vendar je med ljudi prinesel več enakosti.« Lahko si predstavlja kombinacijo te filozofije z današnjim sistemom. »Tudi danes je neenakost eden od največjih globalnih izzivov.«

Pozneje je študirala španščino in francoščino, poklicno pa se s tolmačenjem ni želela ukvarjati. »Nisem si znala predstavljati, da bi prevajala misli drugih ljudi, želela sem razvijati svoje.« Zaposlila se je v banki, kjer so iskali ljudi z znanjem tujih jezikov. Veliko se je naučila in pogosto potovala. »To sem počela z veseljem.« Čez nekaj let je postala odgovorna za področje finančnih trgov in tudi za 200 zaposlenih. Leta 2008 je prišla nova, finančna kriza, z njo pa tudi kriza identitete. »Kar me je razočaralo, ni bila moja banka ali to, kar se je zgodilo z njo, temveč dogajanje v finančni industriji.«

Alenka Smerkolj se je podala v politiko, prevzela ministrstvo za razvoj, strateške projekte in kohezijo. Zaslužila je le polovico prejšnje plače. »Vsi v banki so bili prepričani, da nisem pri pravi. A nisem želela kritizirati drugih, hotela sem raje kaj spremeniti.« V vmesnem obdobju je kot prva ženska začasno prevzela vodenje finančnega ministrstva in sodelovala pri pripravi dolgoročne strategije Slovenije in Agende 2030, ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov. »Začela sem spoznavati, da je trajnostni razvoj nujen, če hočemo kaj zapustiti naslednjim generacijam.«

Tudi pri Alpski konvenciji je že doživela krizo – koronakrizo. In ta je jasno pokazala: »Ne smemo se več osredotočati le na rast bruto domačega proizvoda, temveč tudi na blaginjo v družbi.«

shranjeno pod: Alpe na odru