Ko bodo slovenske okoljske organizacije 6. junija 2015 simbolično zatemnile svoje spletne strani, se svet zaradi tega ne bo ustavil. Če pa ne bodo mogle več opravljati svoje pomembne funkcije, ki jo imajo kot predstavnice civilne družbe, pa je to že znak, da je okoljska politika povsem pogorela.

Nevarnost, da bo prišlo do takega scenarija, torej obstaja. Finančni položaj, v katerem se je znašel okoljski nevladni sektor, je namreč zelo zaskrbljujoč, zato so se slovenske okoljske organizacije odločile za poziv vladi, naj nemudoma prične z izvajanjem zavez iz lastne koalicijske pogodbe. Namreč aktualna vlada se je v koalicijskem sporazumu zavzela za odprt dialog s civilno družbo za odpravo anomalij v sistemu. Ob tem želijo tudi opozoriti javnost, da od države komajda še uspejo pridobiti sredstva, ki so nujno potrebna za njihovo delovanje. Okoljske organizacije prejmejo namreč le še 0,07 % vseh sredstev, ki jih država namenja nevladnemu sektorju, pri tem pa se bo obseg teh prihodkov v prihodnje le še zmanjševal. Sredstva, ki bi jih zagotavljalo gospodarstvo, se zdijo organizacijam problematična, saj le-to deloma zastopa nasprotne interese. Nevladne organizacije so tako v veliki meri odvisne prav od virov iz tujine. Ker pa je Slovenija prešla s statusa države prejemnice pomoči na status države donatorke, to pomeni, da so številni finančni viri usahnili tudi tukaj.

Okoljske organizacije, tudi CIPRA Slovenija, zato zahtevajo, da država poveča obseg sofinanciranja projektov nevladnih organizacij. Na ta način bodo lahko še naprej opravljale svojo dopolnilno funkcijo, ki vključuje kritično oceno projektov, zagotavljanje strokovnega znanja, ozaveščanje prebivalcev in njihovo spodbujanje k sodelovanju ter zastopanje v političnih organih, kot je denimo Alpska konvencija.

http://www.cipra.org/sl/cipra/slovenija