Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Stališče: Evropa in njene Alpe

24.04.2019 / alpMedia
Pred neposrednimi volitvami v evropski parlament, ki bodo potekale maja 2019, je v ospredje postavljeno načelno vprašanje: kakšno je pravzaprav v Evropi in Alpah stanje na področju demokracije in dobrega upravljanja? Erwin Rothgang, podpredsednik CIPRE International, poziva k novim oblikam sodelovanja.
Image caption:
Erwin Rothgang, Podpredsednik CIPRA International (c) Martin Walser

Prihodnost Evrope bo zagotovljena le, če bo kohezija med državami in državljani močnejša, kot so težnje po odcepitvi in razmejitvah. Prihodnje evropske volitve tako odpirajo priložnost, da parlament začne dejansko delovati v skladu z zakonodajo in izvajati v praksi načela dobrega upravljanja na vseh ravneh. To ni v nasprotju z regionalizmom in domovinskimi čustvi, ki so popolnoma legitimna, a težnje po instrumentalizaciji tujega in s tem izključevanju ljudi zakrivajo pogled na celoto: medtem ko so denarni in blagovni tokovi že davno globalizirani, to ne velja za človekove pravice. Potrošništvo in življenjski slog v bogatih državah ogrožata prihodnost našega planeta.

Kaj se torej dogaja z dobrim upravljanjem v Alpah? Alpska konvencija označuje Alpe kot »enega največjih enotnih naravnih prostorov Evrope, ki jih označujejo specifična in raznolika narava, kultura in zgodovina in predstavljajo odličen življenjski, gospodarski, kulturni in sprostitveni prostor v srcu Evrope, ki si ga delijo mnogi narodi in dežele«. Prava evropska naloga je, da se ta raznolikost ohrani in da se uresničujejo načela trajnostnega razvoja na območju »naših« Alp. V tej skupni nalogi morajo biti zastopani vsi interesi, od interesov lokalnih prebivalcev in obiskovalcev, staroselcev in prišlekov do interesov bogatih in revnih, starejših in mlajših. Narava, ki ni od nikogar in je hkrati od nas vseh, potrebuje v procesih načrtovanja in oblikovanja odločna stališča, ki jih bodo s trdnimi argumenti zastopala okoljske organizacije.

Vzpostavitev dobrega upravljanja z namenom uresničevanja te naloge ni enostavna. Obstajajo najmanj štirje »stari« in številni »novi« alpski jeziki; nekatere države in regije so bogatejše in vplivnejše kot druge, blaginja in zaposlitvene možnosti so razdeljene neenakomerno. Sprejeti bi bilo treba nove oblike sodelovanja in pobude, kot to predvideva nedavno v Aachnu podpisana pogodba o sodelovanju med Nemčijo in Francijo: okrepiti je treba kulturno pestrost ter učinkoviteje organizirati regionalno in čezmejno sodelovanje, da bi tako olajšali vsakdanje življenje ljudi. V ta namen je treba obmejne regije opremiti z ustreznimi pristojnostmi, namenskimi sredstvi in pospešenimi postopki, negovati je treba večjezičnost in olajšati čezmejno mobilnost.

Alpske države in regije bi morale tovrstne ponudbe sprejeti, saj bi dobro upravljanje tako postalo bolj otipljivo. Nazoren primer uresničevanja bi lahko bila brennerska tranzitna os: v čezmejnem pogajalskem procesu, ki bi zastopal interese vseh vpletenih, bi lahko prometne in transportne naloge brennerske trase uskladili z zahtevami glede kakovosti okolja in življenja v prizadetih dolinah.