Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Druge informacije

Novice

#Alpski turizem

08.08.2019 / Maya Mathias
Samotna gorska jezera, slikoviti kraji, neokrnjena narava – alpski turizem ponuja vedno enake podobe. Bled je nazoren primer, kako množični turizem vpliva na življenje prebivalcev. Udeleženci letne konference CIPRE, ki je prav tako potekala na Bledu, pa so si postavili vprašanje: kako v takih razmerah okrepiti lastno identiteto?
Image caption:
Objekt hrepenenja: blejski otok je eden najbolj priljubljenih foto motivov. (c) Uroš Abram, Kostanjevica na Krki/Sl

Gregor si je med pripovedovanjem potisnil sončna očala na čelo in sproščeno uprl nogo ob pletno, tradicionalen čoln iz macesnovega lesa in s platneno streho z modrimi črtami, ki ščiti pred sončnimi žarki in drugimi vremenskimi vplivi. Obiskovalci, ki so ga obdali, so strmeli vanj, ne da bi ga razumeli, a ko je župan Janez Fajfar z nekoliko močnejšim glasom prevedel njegove besede v angleščino, so se jim obrazi spet razjasnili.

Gregor je pletnar. Turiste prevaža s svojo pletno na znameniti otok sredi blejskega jezera. Vožnje s tradicionalnimi čolni imajo na Bledu že dolgo tradicijo, so simbol tega slovenskega kraja in del njegove identitete. Pletnar je družinski poklic, je omenil župan in nadaljeval s prevajanjem. Zelo zaželene licence, ki pletnarjem dovoljujejo plovbo po jezeru, se prenašajo iz roda v rod, je üe povedal Gregor. Nekoč je čolnarjenje manj premožnim zagotavljalo dodaten dohodek, danes pa je to donosen posel. V njegovi družini se s pletnarstvom ukvarja že šesta generacija. 

Germansko-slovansko-romanska "alpska mešanica"

Ljudje, ki so obkrožali pletnarja, so na Bled pripotovali iz različnih alpskih držav, da bi se udeležili skupne letne konference CIPRE International, CIPRE Slovenija in Omrežja občin Povezanost v Alpah. Tema konference: turizem in kakovost življenja v Alpah. Turizem je alpskemu prostoru pripomogel do sorazmerne blaginje. V številnih regijah je sicer še vedno pomemben vir prihodkov, obenem pa botruje številnim izzivom, kot sta denimo pretirano izkoriščanje gorskega prostora in nenadzorovana rast. Skorajda nepregledne množice turistov, glasno razposajeni uživači in na videz nepregledna pločevinasta kača, ki se vije po gorskih cestah, pri domačinih že marsikje vzbujajo dvom o smotrnosti turizma.

Bled, kraj letne konference, ponazarja tovrstne razmere. Idilično okolje ob jezeru, skalna pečina s srednjeveškim gradom na vrhu ter veličastni pogledi na Julijske Alpe in Karavanke so razlog, da je občina v slovenskih Alpah z 8000 prebivalci postala pravi magnet za turiste. V glavni sezoni se z 8000 turističnimi posteljami število prebivalcev podvoji, kar je zagotovo izziv za politiko in lokalno prebivalstvo.   

Image caption:

Kulisa nacionalnega pomena

Blejski junaki so Arnold Rikli, Ivan Kenda, Anton Vovk, Jula Molnar. Njihovi obrazi strogo strmijo s kamnitega reliefa na zelenem spominskem stebru, postavljenem v senci dreves sredi zdraviliškega parka. Ko je švicarski naravni zdravilec Rikli zbolel, je leta 1855 začel iskati kraj, kjer bi se lahko pozdravil, in odkril je Bled. Pozneje je svoj način zdravljenja prenesel nazaj v Švico, je povedal župan Fajfar in nadaljeval: "Njegova zapoved je bila: nič alkohola, nič mesa, vsako jutro v hribe." S temnomodrim suknjičem prek ramen in pivskim trebuščkom pod karirasto srajco je župan o zgodovini Bleda pripovedoval z bavdušenjem, kot bi jo sam doživel. "Zrak, sonce in voda lahko pozdravijo vse," je ponovil Riklijeve besede. Migracije so vedno obstajale: vodja kmečkega upora Peter Passler v 16. stoletju, bogati Judje med drugo svetovno vojno ...  Rezultat vsega tega je germansko-slovansko-romanska "alpska mešanica" – in zelo pogosta raba imena Peter v številnih družinah.

Župan, ki vodi občino od leta 2006 in govori osem jezikov, je ob spoznanju, da živimo v času hitrega razvoja, opozoril: "Turizem doživlja velike spremembe." A za mnoge je Bled še vedno le krajši postanek na seznamu turističnih destinacij v Evropi. "Sprašujemo se, kako bi turiste pri nas zadržali dlje časa." Pa tudi opozorili, da denimo kopanje v jezeru ni dovoljeno prav povsod. Blejska občina je tako pred kratkim že posnela kratki film z naslovom How to behave.

Image caption:

«Dvajset, enaindvajset, dvaindvajset …» Mladi udeleženci ekskurzije, ki so sedeli na bližnjem zidu, so začeli šteti avtobuse, ki so prihajali v razmahu desetih sekund. Na grajski hrib so prispeli prvi, zato zdaj čakajo preostale člane skupine z županom na čelu. Iz avtobusov so začeli drug za drugim kapljati turisti, ki so s kamerami visoko v zraku že naredili nekaj selfijev s kontejnerjem za gradbene odpadke, žerjavom in srednjeveškim gradom v ozadju in se nato postavili v vrsto. Obiskovalci iz Azije, Evrope, Amerike in Afrike so na opoldanskem soncu čakali pred blagajno, da bi kupili vstopnico. Nekateri so se pred soncem skrivali pod dežniki, drugi pod klobuki, vsi pa so imeli fotoaparate.

Grad je resda najprivlačnejša točka na Bledu, a občini od množice turistov, ki obišče grad, ostane le promet. Pred časom, ko je število obiskovalcev postajalo vse večje, se je država odločila in grad razglasila za svojo last, od takrat dalje pa tudi pobira vstopnino – grad je navsezadnje kulturni spomenik državnega pomena.

shranjeno pod: Alpe na odru, Alpe, Turizm