Mlada ženska iz Nigerije je umrla v torinski bolnišnici, potem ko je rodila otroka. Ko je ponoči v snegu skupaj z drugimi prebežniki poskušala prestopiti mejo na prelazu Colle della Scala/Col de l’Échelle med Italijo in Francijo, so jo prijeli francoski policisti, jo vrnili v Italijo in samo v mrazu pustili na železniški postaji v italijanskem kraju Bardonecchia. 

Francoskemu gorskemu vodniku grozi do pet let zapora, ker je na mejnem prehodu Monginevro pomagal begunki, ki je bila v osmem mesecu nosečnosti. V Bardonecchii so policisti vdrli v begunski sprejemni center. Število takih in podobnih incidentov na mejah alpskih držav se povečuje.  

Alpske regije si prek Strategije EU za Alpsko regijo (EUSALP) prizadevajo za povezane Alpe, nacionalne države pa se vse bolj zapirajo vase. Kam se je izgubil duh solidarnosti Evropske unije? Ali se lahko v okviru Alpske konvencije še naprej ukvarjamo z okoljem, pokrajino, prometom in turizmom, medtem ko na zasneženih mejnih prelazih v Alpah ljudje tvegajo življenja, potem ko so v izredno nevarnih razmerah prečkali morje ali puščavo? Težko je najti rešitve za probleme priseljevanja in tukaj tudi ni pravi kraj za odločanje o načinu porazdelitve beguncev po posameznih državah, o njihovem sprejetju ali zavrnitvi. Pa vendar ne smemo kar sprejeti dejstva, da ljudje, ki bežijo pred vojno in lakoto, v Alpah, sredi bogate Evrope, trčijo ob zidove in bodečo žico, da se tem ljudem v sili ne ponudi pomoči in da tistim, ki jim želijo pomagati, grozi obtožba ali zapor. Prav tako ne smemo dopustiti, da majhne obmejne občine nastale probleme rešujejo same.

Na srečo obstajajo različne organizacije za človekove pravice in lokalne civilne iniciative, ki beguncem pomagajo, tako na primer v Briançonu/F ali Bardonecchii/I. Majhne gorske občine pomagajo po svojih najboljših močeh. Eden od primerov za to je Ostana, kjer so sprejeli šest pakistanskih beguncev. 

Organizacije, ki delujejo na območju Alp, npr. CIPRA ali Omrežje občin Povezanost v Alpah, se dobro zavedajo pomena uspešno integrirane, pluralistične in večkulturne družbe v Alpah in si zanjo tudi prizadevajo. A ne smemo se omejiti le na izvajanje projektov mednarodnega sodelovanja na področju socialnih tem. Oči moramo odpreti tistim mednarodnim ustanovam, ki so doslej dramatična dogajanja na mejah spremljale pasivno ali brezbrižno in nazorno kažejo, da strah in zaprtost vase v resnici pogosto ogrožata sporočila dobrodošlice in podporo odprtosti družbe in duha.

Zgodovino alpskih prebivalcev so zaznamovale migracije – v preteklosti so svojo domovino zapustile cele generacije prebivalcev visokogorskih krajev in srečo iskale v dolini, industrijskih mestih, drugih državah in na drugih celinah. Številni od njih so se vrnili, obogateni z novimi izkušnjami, znanjem in poznanstvi, pa tudi v finančnem smislu, in tako prispevali k razvoju svoje domovine. Kako se spopasti z izzivi današnjega časa, se lahko (na)učimo prav iz njihovih zgodb.