Od srenjskih skupnosti do skupnega – model skupnostnega gospodarjenja ima v Alpah dolgo tradicijo. Ekonomistka Irmi Seidl v uvodnem prispevku opozarja, da ljudje v ekonomskem pogledu bolje obvladujemo krizna obdobja, če se odločimo za medsebojno sodelovanje in manjše strukture. Tokratni »obraz Alp« je Alenka Smerkolj. Po končani mednarodni karieri v gospodarstvu je sodelovala pri pripravi slovenske nacionalne dolgoročne razvojne strategije in Agende 2030. Danes si za udejanjanje ciljev trajnostnega razvoja na celotnem območju Alp prizadeva v vlogi generalne sekretarke Alpske konvencije, pri tem pa opozarja, da se ne bi smeli več osredotočati le na rast bruto domačega proizvoda, temveč tudi na skupno blaginjo v družbi.

V intervjuju z avstrijskim političnim aktivistom in publicistom Christianom Felberjem lahko med drugim izvemo, da bi morala predložitev bilance skupne blaginje za banke postati obvezna, saj bi bil to pomemben korak na poti do doseganja večje socialne pravičnosti ter učinkovitejšega varstva podnebja in okolja. »Ljudje bi morali biti natančno seznanjeni s tem, kaj počne banka z denarjem, ki ga ima na razpolago. Na tej točki si želim popolne transparentnosti delovanja,« je še opozoril Felber. Sicer pa si v novi številki, ki je tokrat izšla s podnaslovom Alpe – skupno dobro, lahko preberemo tudi druge zanimive prispevke in izvemo, zakaj se v italijanskih Alpah nekateri kraji, ki so se že zdeli za vedno izgubljeni, prebujajo v novo življenje, ali krožno gospodarstvo lahko deluje v gozdno-lesni verigi in kako je soški namaz s prekajeno postrvjo v koščkih in pustim svežim sirom priskočil na pomoč slovenski gorski regiji. 107. številka revije Alpe na odru je izšla novembra 2020. Revijo lahko brezplačno naročite na www.cipra.org/sl/e-novice/alpenaodru, s klikom na www.cipra.org/alpenaodru pa je na voljo tudi v digitalizirani obliki.