Večina dosedanjih zelenih prestolnic leži na severu Evrope. Mesta, kot so Stockholm, København ali Oslo, so tako lahko za zgled, kako uskladiti varstvo okolja, gospodarstvo in kakovostno življenje. Z najavo kandidature Grenobla za prestižni naziv so župan Eric Piolle in lokalni partnerji pozornost usmerili v Alpe. Podnebne spremembe je v alpski regiji občutiti dvakrat močneje kot v preostalem delu Evrope.  »Smo pa tudi dvakrat bolj ustvarjalni, ko gre za rešitve,« je potrdil Piolle.

Ključne teme vizionarskega programa so energetski prehod, trajnostna mobilnost, preprečevanje onesnaževanja okolja in socialna pravičnost, a po prepričanju župana Piolleja je prav tako pomembno tudi vzpostavljanje stikov in partnerstev na celotnem alpskem območju:  »Tega ne počnemo le za Grenoble in upamo, da bomo vzpostavili partnerstva tudi z drugimi alpskimi mesti in regijami«. Leta 2016 je bila zelena prestolnica Evrope Ljubljana, ki je prepričala z inovativnim pristopom k javnemu potniškemu prometu in ponovno oživitvijo mestnega središča, danes pa je za slovensko glavno mesto največji izziv v tem, kako vse te novosti in prednosti zagotoviti tudi zaledju.

Naziv Zelena prestolnica Evrope podeljuje Evropska komisija od leta 2010, vsakokratni zmagovalec pa je vse leto cilj strokovnih ekskurzij ter osrednja tema razprav in poročanja. Namen pobude je k uresničevanju ukrepov trajnostnega urbanega razvoja spodbuditi tudi druga evropska mesta.

Viri in nadaljnje informacije:

www.grenoble.fr/1336-capitale-verte-europeenne-grenoble-candidate-pour-2022.htm (fr), www.youtube.com/watch?v=8NLHWVlEAmU (fr), http://ec.europa.eu/environment/europeangreencapital/index_en.htm (en), www.ljubljana.si/en/ljubljana-for-you/european-green-capital-2016 (en)