Če izgubimo drago uro ali verižico, se jezimo, saj ima izguba za nas ekonomsko ali čustveno vrednost. Ravno tako Alpe vsakodnevno izgubljajo naravni prostor, le da to redkokdo sploh opazi. Eden od razlogov bi lahko iskali v tem, da je storitve ekosistema, denimo pomen čebel pri opraševanju rastlin, težko izraziti v denarni vrednosti. O tem vprašanju so razmišljali v avstrijskem Zveznem inštitutu za vprašanja gorskih in hribovskih kmetovalcev in izdelali študijo z naslovom O vrednosti biotske raznovrstnosti, ki predstavlja možnosti in omejitve, ki se pojavijo, ko želimo pomen gora kot življenjskega prostora in njegovih storitev izraziti v denarju.
Osnovno spoznanje študije je, da imajo gorski kmetje sicer dobre perspektive za prihodnost, ker so pač potrebni za upravljanje gorskih ekosistemov, po drugi strani pa je treba okoljsko škodo upoštevati tudi v finančnem pogledu. Ekonomsko kontraproduktivno je namreč ustvarjati finančna nadomestila za ekosistemske storitve, če se sočasno uporabljajo stroji, tehnologija in proizvodi, ki naravi to škodo povzročajo.
Viri in več informacij na:
www.bergbauern.com/cm3/de/publikationen (de)