97 metrov visok steber, na katerega je postavljen rotor s trilistno eliso z 71 metri premera, je prva vetrnica v načrtovani vetrni elektrarni. Postavljena je na pašnih zemljiščih v občini Divača v bližini Kopra/SI. V naslednji fazi je načrtovana izgradnja še treh ali štirih vetrnih elektrarn. Projekt gradnje vetrne elektrarne si je avstrijski investitor Alpe Adria Energija (AAE) zamislil že pred trinajstimi leti, večino časa pa je izgubil za urejanje vseh zemljiških soglasij s številnimi lastniki. Pri postavitvi prve vetrne elektrarne so tesno sodelovali investitor Alpe Adria Energija, lokalna skupnost, upravna enota in agrarna skupnost Dolenja vas.
Doslej se je v Sloveniji pred desetletjem že načrtovalo gradnjo vetrne elektrarne na Volovji Rebri, ki pa leži na eni od pomembnih selitvenih koridorjev ptic selivk in je edino večje sklenjeno območje visokodinarskih suhih travišč v Sloveniji. Soglasje Agencije RS za okolje je bilo sicer že večkrat izdano, vendar je bilo letos dokončno razveljavljeno s strani Ministrstva za kmetijstvo in okolje. Zasluga za to gre nevladnim organizacijam, ki so že desetletje na ministrstvo vlagale pritožbe, saj je bilo soglasje pomanjkljivo in ni upoštevalo dejanskega stanja o prisotnosti varovanih vrst ujed in podatkov, ki jih je v postopek posredovala nevladna organizacija DOPPS.
Sicer pa je, kar zadeva proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, vetrna energija v Sloveniji prisotna še v zelo majhnem obsegu - postavljenih je le nekaj manjših zasebnih vetrnic. Nesrečni primer umeščanja elektrarne Volovja reber je zagotovo pripomogel k zapozneli uporabi vetrne energije v Sloveniji, a je pretresel okoljsko pravno prakso in dal pomembne izkušnje na področju zahtevnih posegov v zavarovanih območjih.
Viri in več informacij na:
www.energetika-portal.si/novica/n (sl), www.volovjareber.si/ (sl)